Tiskane izdaje
Ljubljana - Prejšnje stoletje je resda poimenovano stoletje otroka, saj so bili na področju otrokovih pravic sklenjeni številni mednarodni dogovori in pred 20 leti tudi konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, vendar pa z drugačnimi zakonskimi temelji za boljši in pravičnejši položaj otrok niso takoj izginile tudi slabe stare navade. S temi besedami je gostitelj, predsednik državnega zbora Pavel Gantar, včeraj odprl dvodnevno mednarodno konferenco o otrokovih pravicah in zaščiti pred nasiljem ter nakazal pot spoštovanja, ljubezni, vzgoje in izobraževanja otrok, po kateri je nujno treba stopati.
S konferenco, ki je v tednu otroka simbolno organizirana v hramu demokracije - državnem zboru, želijo doseči premike v miselnosti in navadah, poudariti vsakdanje kršenje pravic, izkoreniniti vse prepogosto slišano zgodbo o vzgojni klofuti in se nasploh postaviti po robu vsem oblikam nasilja (tako fizičnemu kakor spolnemu, psihičnemu, ekonomskemu, medijskemu), opozoriti na posledice in braniti spoštovanje in dostojanstvo vsakega človeka, še posebno otroka. Da je pomen dvodnevnega srečanja velik, opozarjata številna in ugledna sestava udeležencev (več kot 60 domačih in tujih sodelujočih) in vsebinsko poglobljen program.
V boju za spoštovanje pravic otrok in proti nasilju nad njimi je še posebno pomembno prizadevanje Sveta Evrope (kampanja Gradimo Evropo za otroke in z njimi, na primer), ki mu ta čas predseduje prav Slovenija. Naša država si je problematiko, kakor je včeraj v govoru opozoril zunanji minister Samuel Žbogar, postavila za eno od prednostnih nalog polletnega predsedovanja odboru ministrov; to je tudi pomemben poudarek slovenske zunanje politike nasploh. Na notranjepolitičnem področju je pomemben korak naprej priprava novega družinskega zakonika (osnutek je v javni razpravi), z njegovim sprejetjem se bomo postavili ob bok polovici od 47 držav članic Sveta Evrope, v katerih je že prepovedano vsakršno telesno kaznovanje otrok.
Komisar za človekove pravice Sveta Evrope Thomas Hammarberg, ki je prav tako kakor varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik uvodoma nagovoril zbrane, je tovrstni napredek Slovenije pohvalil in poudaril pomen omenjene konvencije ZN. Poudaril je štiri principe, povezane z otroki: vedno da je treba delovati njim v dobro, tudi zato, ker bo od njih odvisna naša prihodnost; prepovedati je treba vsakršno obliko diskriminacije; zagotoviti možnost socialnega, kognitivnega, psihološkega ... napredovanja; prisluhniti otrokom in upoštevati njihove argumente.
Danes, dve desetletji pozneje je, vendarle čas, da z ozaveščenim izobraževanjem stopimo iz začaranega kroga nasilja, ko nekoč pretepani starši tepejo svoje potomce, je dodal komisar. Hkrati se je v teh težkih trenutkih krize treba osredotočati na ljudi. Najboljša naložba je namreč naložba v otroke.
V tednu otroka je prav, da dobijo besedo predvsem otroci in mladostniki, za to imajo precej priložnosti tudi na mednarodni konferenci. Med uglednimi uvodnimi govorniki je izza govorniškega odra svoje življenje z gluhoto, za katero trpi tudi njena družina, predstavila dijakinja ljubljanskega Zavoda za gluhe in naglušne Lea Bijol. Ni govorila, ampak je nastopila samo s kretnjami; čeprav bi lahko tvorila glasove, se je, kakor je dejala, bala, da bi se ji posmehovali. Težave, s katerimi se spoprijema iz dneva v dan, so za tiste, ki slišimo, težko predstavljive in prezrte: bodisi v šoli, kjer primanjkuje tolmačev, bodisi pri izbiri poklica in iskanju zaposlitve, pri dostopanju do informacij, obisku v ambulanti ..., na malone vsakem koraku in - vedno korak za slišečimi.
Iz sredine tiskane izdaje Delo
