Tiskane izdaje
Mesić se je na predavanju Hrvaško članstvo v varnostnem svetu in mednarodni položaj Hrvaške ob sedanjih slovensko-hrvaških sporih dotaknil zgodovine in konca druge svetovne vojne, ko je bilo jasno, da so sile osi izgubile vojno. Dejal je, da so takrat partizanske enote sledile in se bojevale z umikajočimi se nemškimi in kvizlinškimi enotami, nato pa nadaljeval s hrvaškimi zaslugami za osvoboditev Trsta in Primorske. Ko so Mesića včeraj znova poprosili, da bi pojasnil izjavo, je ta odvrnil: »Pa dobro, to je slikovito izražanje. Razumeti morate, da sem interpretiral besede, da so prav partizanske enote iz Hrvaške v sklopu jugoslovanske vojske osvobajale celotno ozemlje Primorja in Istre, da bi se ustavile v Trstu.«
Na Hrvaškem so Mesićevo precej neposrečeno izjavo sprva razumeli kakor šalo, saj je tukajšnji predsednik znan po stresanju šal in podobnih izjav, ki so pogosto na meji dobrega političnega okusa. Strinjajo se, da je takšna izjava nedvomno posledica nervoze med politiki obeh držav kakor tudi zaostrenih odnosov med državama. Podobno se je namreč Mesić pred meseci nad Slovenijo spravil na predavanju v Slovenskem domu v Zagrebu, ko je našo državo obtožil, da je pri hrvaških varčevalcih Ljubljanske banke izvedla »čisti rop«, pozneje je svoje ostre in enostransko interpretirane besede upravičil s pojasnili, da je hotel le pritegniti pozornost in politike z obeh strani pripraviti, da se znova začnejo pogovarjati o nerešenih vprašanjih.
Gre torej za tipično »mesićevsko izjavo«, izvzeto iz konteksta dogajanj na koncu druge svetovne vojne, ki ji ne bi smeli posvečati prevelike pozornosti. Nerodno je le, ker je prišla iz ust vodje države, saj bi jo prej pričakovali iz krogov dežurnih radikalcev in nacionalistov z obeh strani meje. Sicer je Mesić govoril o resnejših stvareh. Ocenil je, da je Slovenija zdaj problem EU, ne pa Hrvaške, in da je mejni spor obstajal tudi takrat, ko je Slovenija vstopala v EU, to pomeni, da je potrebno »malo načelnosti«. Hrvaška ne bo sprejela slovenske zahteve po celotnem Piranskem zalivu, je dejal Mesić, in ker Slovenija noče spora prenesti pred meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), bi bilo najbolje, če bi se spor zamrznil kakor ob meji med Hrvaško in Črno Goro, dokler Hrvaška ne vstopi v EU. Če se to ne bi zgodilo, je treba priznati, da sta strani vkopani na položajih brez popuščanja in da je edina in logična rešitev arbitraža, ki bi povzročila odstranitev težav z dnevnega reda obeh držav kakor tudi pogajanj z EU. Predsednik tudi sodi, da se je to vprašanje med državama »nepotrebno spolitiziralo«.
Mesić je pred dnevi v pogovoru za Slobodno Dalmacijo sicer menil, da neke sile v Sloveniji očitno mislijo, da je Hrvaška danes ranljiva in da se jo lahko »stisne« pri njenem strateškem cilju, vstopu v EU. »E, dragi sosedi Slovenci, to se ne bo zgodilo,« je dejal hrvaški predsednik in Bruslju postavil javno vprašanje: »Do kdaj bo Evropa dopuščala Sloveniji, da trpinči Hrvaško?« Dodal je, da je združevanje Evrope tisočletni projekt, ki ga Slovenija ustavlja, zato je vprašanje blokade predvsem vprašanje Bruslja.
»Hrvaška v EU (tudi) čez Slovenijo«
Izjava predsednika Hrvaške je odmevala tudi med slovenskimi politiki in zgodovinarji. Med njimi se je javno oglasil evropski poslanec Jelko Kacin, rekoč, da je izjava preprosto neverjetna. »Četudi jo je izrekel po pomoti ali v svoji prislovični prostodušnosti, je še vedno javna izjava najvišjega predstavnika hrvaške države,« je dejal Kacin.
»Populizem ni način, ki bi bil primeren za predsednika države, in ne prispeva k dobrim sosedskim odnosom. Ne le, da izjava ni prijateljska, je tudi nedostojna. Čeprav se zdi, da z njo žali slovenska čustva, v bistvu pravzaprav smeši samega sebe in hrvaško državo.« Pri tem Kacin še dodaja, da, »kot smo se morali navaditi na »bushizme«, nas bo do konca njegovega mandata zagotovo doletelo že nekaj »mesićizmov« te vrste«.
Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, včeraj Mesićeve izjave ni hotel komentirati, lahko pričakujemo, da bo to storil v soboto, ko odhaja na obisk v Zagreb, in da bo do Mesićevih besed precej kritičen, saj je znano, da je bil sam med tistimi, ki so osvobajali Istro.
Tudi v Zavodu 25. junij odločno zavračajo Mesićev nastop in obžalujejo, da s takimi izjavami hrvaški predsednik neodgovorno spodbuja napetosti med državama in narodoma. »Včerajšnja Mesićeva izjava je še eno opozorilo slovenski politiki, naj bo odločna in zelo previdna, ko gre za dogovarjanje s hrvaškim političnim vodstvom,« sta včeraj sporočila Marjan Podobnik in dr. Duša Krnel-Umek. Zavod 25. junij zato še enkrat poziva poslance, naj prihodnji teden ne začnejo odločanja o ratifikaciji pogodbe o hrvaškem vstopu v Nato.
Zunanji minister Samuel Žbogar je na ponedeljkovem pogovoru s tujimi dopisniki v Ljubljani dejal, da Slovenija zagotovo ni država, ki bi jo veselilo povzročati probleme. »Vendar to ne pomeni, da bomo privolili v katero koli rešitev,« je povedal Žbogar in ponovil, da se je Slovenija za blokado hrvaških pogajanj z EU odločila zaradi obrambe svojih nacionalnih interesov. Hrvaško je pri tem posvaril, naj konflikta glede meddržavne meje ne prenaša na Bruselj. Po njegovem je preveč optimistično verjeti, da lahko tovrstni pritisk na Slovenijo kar koli spremeni, saj obstaja v EU določena solidarnost.
Zgodovinar Božo Repe nam je pojasnil, da je celotno operacijo osvoboditve Istre in Slovenskega primorja izvedla 4. Jugoslovanska armada, v kateri so bile seveda tudi hrvaške enote, poleg bosanskih in tistih iz drugih delov Jugoslavije ter prekomorske (mešane slovensko-hrvaške) brigade. »Vendar je bila to tedaj enotna Jugoslovanska armada, operacije je ukazal Josip Broz Tito. Trditev, da so se slovenske partizanske enote premikale proti avstrijski meji, hrvaške pa da so bile hude boje v Istri vse do Trsta in osvojile Trst, je zgodovinska neresnica,« je povedal Repe. »Slovenske partizanske enote so od začetka vojne imele enoten cilj Zedinjene Slovenije, to je, osvoboditi celoten etnični prostor, zato so delovale na celotnem njegovem ozemlju in na koncu vojne jim je osvoboditev uspela, tako na Primorskem, hkrati s Trstom, kot na Koroškem in drugod, vendar so te operacije na Primorskem in na Koroškem izvedle različne enote slovenske partizanske vojske, seveda v kombinaciji z drugimi enotami JA.« Repe je dodal, da so hrvaške in slovenske enote med vojno in tudi na njenem koncu zelo dobro sodelovale in si medsebojno pomagale ter koordinirale medsebojne akcije. »Obžalovanja vredno je, da se ta del pozitivne skupne zgodovine zlorablja za sedanje politične obračune, še posebno če je glasnik take politike predsednik države sosednje države,« je včeraj Mesićeve izjave komentiral Repe.
»Slovenija ni »problem« nikogar, je enakopravna članica EU, ki ima pravico zastopati svoje interese, tako kot jih Irska ali Češka ali kdor koli drug, ki se morda komu zdi »problematičen«. Hrvaško pričakovanje, da bo nekdo zaradi Hrvaške »pritisnil« na Slovenijo, kaže na nerazumevanje delovanja EU in je verjetno posledica frustracije, v kateri se je znašla Hrvaška, saj takega razpleta oziroma zapleta dogodkov ni pričakovala«, nam je povedal Repe in dodal, da pot Hrvaške v EU vodi (tudi) čez Slovenijo. »Prej ko bo Hrvaška to spoznala, bolje bo za obe državi in manj bodo zastrupljeni odnosi med njima.«
Iz sredine tiskane izdaje Dela
