Zgodovinski korak Slovenije v schengensko Evropo brez meja

Ljubljana – Na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko smo danes minuto po polnoči z dviganjem zapornic simbolično proslavili konec nadzora na notranjih mejah in vstop Slovenije v tako imenovano schengensko območje. Dobra tri leta po vključitvi v Evropsko unijo se tako slovenskim državljanom tik pred še enim pomembnim dogodkom, predsedovanjem Uniji, odpira enoten evropski prostor. Državljani ga zdaj lahko po mili volji in brez ustavljanja na mejah prepotujejo zgolj z osebno izkaznico v žepu od Portugalske do Poljske in od Grčije do Finske.

»Skupaj smo premagali kontrole na mejah, umetno postavljene ovire miru, svobodi in enotnosti v Evropi, in ustvarili pogoje za večjo varnost,« je v Bruslju ob vstopu devetih držav v schengensko območje v svoji čestitki poudaril predsednik evropske komisije José Manuel Barroso, evropski komisar za pravosodje Franco Frattini pa je dodal, da imajo predvsem vse nove države članice »velike zasluge«, saj so vzpostavile obsežne vrhunske sisteme za varnost na novih zunanjih mejah skupnosti.

Številne slovesnosti

Ob širitvi schengenskega območja na devet novih članic so in bodo v Sloveniji in drugod po Evropi potekale številne slovesnosti. Uradnih evropskih schengenskih praznovanj bo pet: prvo je bilo na omenjeni tromeji Žitava, nadaljevalo se bo popoldne v pristanišču v estonski prestolnici Tallinn, v soboto dopoldne bo slovesno na mejnem prehodu Berg med Slovaško in Avstrijo ter na mejnem prehodu Hegyeshalom med Avstrijo in Madžarsko, zadnja slovesnost pa bo v soboto popoldne na mejnem prehodu Škofije na meji med Slovenijo in Italijo.

Slovesnosti ne potekajo istočasno, tako da se jih lahko udeležijo najvišji predstavniki EU - predsednik Evropske komisije Barroso, predsedujoči EU, portugalski premier Jose Socrates ter komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini.

Na Šentilju slovesno dvignili zapornico

Vstop Slovenije v schengensko območje so opolnoči slovesno obeležili tudi na dosedanjem avstrijsko-slovenskem mednarodnem mejnem prehodu Šentilj, ki je veljal za enega najbolj obremenjenih prehodov v Sloveniji. Slovesnosti sta se udeležila tudi minister za notranje zadeve Dragutin Mate in avstrijski gospodarski minister Martin Bartenstein, ki sta natanko minuto po polnoči simbolično dvignila zapornico in s tem uradno ukinila nadzor na meji med obema državama.

Minister Mate je v slovesnem nagovoru nekaj stoglave množice zbranih na avtocestnem prehodu poudaril pomembnost trenutka, s katerim je dokončno odprta meja med dvema prijateljskima državama in to ne le na mejnih prehodih pač pa na vsaki točki meddržavne meje.

Avstrijski gospodarski minister je prav tako izrazil veselje, da lahko državi danes skupaj praznujeta ta pomemben dan, čeprav meja med Avstrijo in Slovenijo nikoli ni imela značaja "železne zavese". Ukinitev mejnih kontrol po njegovih besedah pomeni več svobode za obe strani, saj EU ne predstavljata le gospodarstvo in varnost, pač pa tudi možnost svobode gibanja.

Sicer pa so se slovesnosti na Šentilju med ostalimi gosti udeležili tudi generalni direktor slovenske policije Jože Romšek, direktor Policijske uprave Maribor Karol Turk, mariborski župan Franc Kangler, župan Šentilja Edvard Čagran, ki je tudi gostil slovesnost, ter župana sosednjih Spielfilda in Strassa z druge strani meje.

Rupel: Danes se uresničujejo sanje

Nekaj po polnoči so zapornice dvignili tudi na nekdanjem mejnem prehodu Robič v Posočju, kjer se je ob vstopu Slovenije v schengensko območje zbrala ogromna množica ljudi. Nagovorila sta jih slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in predsednik deželne vlade Furlanije Julijske krajine Riccardo Illy. "V 19. stoletju so Slovenci sanjali, da bi živeli v zedinjeni Sloveniji, vsi v isti državi. Danes se te sanje uresničujejo," je poudaril Rupel. Mejo sta nato simbolično prežagala lokalna župana Kobarida in Podbonesca Robert Kavčič in Piergiorgio Domenis.

"Nocoj je velik večer. Osebno sem zelo srečen in ponosen, da lahko sodelujem pri tako velikem dogodku, ki ima pomen za celo Evropo. Prvič po mnogih letih se ta Evropa na nek način združuje in dobiva pravi evropski obraz," je povedal Rupel. Izpostavil je, da Slovenija "brezmejni dogodek sredi Evrope" praznuje skupaj z Italijo, saj bo ljudem z obeh strani meje odslej omogočen obisk prijateljev in sorodnikov brez mejnih formalnosti.

Sicer pa je december za Slovence zelo pomemben mesec, "od tistega trenutka ko smo v Sloveniji imeli plebiscit in smo se odločili za svojo državo, do današnjega decembra ko padajo meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko," je spomnil Rupel.

Slovensko-italijanska meja, ki sega od morja do gora, je v preteklosti prav v gornjem Posočju najbolj delila ljudi, zato so ob vstopu Slovenije v schengen tudi najbolj srečni, pa je poudaril Illy. Pojasnil je, da so mejni prehod Robič izbrali za praznovanje, ker so ti kraji najbolj trpeli zaradi meje in je bila tu tudi najbolj vidna.

Dogajanje na nekdanjem mejnem prehodu Robič, kjer je bila ena izmed osmih schengenskih slovesnosti v Posočju, se je začelo že okoli 22. ure, ko so na prizorišče prišli pohodniki z baklami iz Kobarida in Podbonesca. Nadaljevalo se je s kulturnim programom posoških, beneških, furlanskih in italijanskih izvajalcev, kmalu po dvigu zapornice pa je v smeri proti Italiji že nastala kolona avtomobilov.

Na Goriškem več tisoč ljudi pozdravilo vstop Slovenije v schengen

Pravi praznik Nove Gorice in Gorice ter velike množice ljudi z vrhuncem opolnoči je bila slovesnost vstopa Slovenije v schengensko območje. Na Goriškem se jo je udeležilo več tisoč ljudi z obeh strani državne meje, ko sta na mednarodnem mejnem prehodu v Rožni dolini novogoriški župan Mirko Brulc in njegov goriški kolega Ettore Romoli ob pomoči več uglednih gostov dvignila zapornico na državni meji.

Novogoriški župan Brulc, podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora, goriški župan Romoli, deželni odbornik Furlanije Julijske krajine za kulturo Roberto Antonaz, goriški pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta, goriški prefekt Roberto De Lorenzo, goriški kvestor Claudio Gatti in poveljniki slovenskih in italijanskih obmejnih enot policije, orožnikov, carine in finančnih stražnikov, so po krajših nagovorih na mejnem prehodu Rožna dolina ob veselju množice italijanskih in slovenskih ljudi skupaj dvignili zapornico kako minuto čez polnoč.

Padec meje na Fernetičih pospremila velika množica ljudi

Odpravo mejnega nadzora ob vstopu Slovenije v schengensko območje in dvig zapornice je sinoči na mejnem prehodu Fernetiči točno ob polnoči slovesno pospremila množica ljudi. Prisotni slovenski in italijanski politični predstavniki so se strinjali, da gre za zelo pomemben zgodovinski trenutek, ki ima velik ekonomski, kulturni in socialni pomen in ki omogoča svetlejšo prihodnost za bodoče rodove. Odprto mejo pa so prvi prečkali športniki na lipicancih.

Podsekretar na italijanskem notranjem ministrstvu Ettore Rosato je prepričan, da je padec meje med Slovenijo in Italijo priložnost, ki jo je potrebno izkoristiti in v katero je potrebno vlagati, saj gre za prihodnost naših otrok. "Sedaj, ko imamo evre, se moji otroci lir ne spominjajo več. Čez deset let bo tako, da se nihče več ne bo spominjal lir, dinarjev in tolarjev ter vrst na mejah," je dejal in dodal, da se bomo spominjali svobodnega ozemlja, na katerem rastemo skupaj.

Državni sekretar v uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan je dejal, da gre za nepozaben dan, ker je končno meja kot prepreka padla. Gre za priložnost za vse, ki jo je potrebno izkoristiti za skupno boljšo prihodnost, je prepričan.

Širitev schengena proslavili tudi v obeh Radgonah

Gornja Radgona v Sloveniji in Radgona v Avstriji (Bad Radkersburg) bosta z odpravo meje sčasoma spet postali eno mesto. V tem duhu je izzvenela današnja dopoldanska slovesnost na mostu čez Muro, ki je desetletja delil mesto. Že opolnoči so na radgonskem mejnem prehodu dvignili zapornice, slovenski policisti pa so zapustili objekt na avstrijski strani prehoda, v katerem so gostovali od vstopa Slovenije v EU.

Današnje slovesnosti sta se udeležila tudi slovenski minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar in deželni glavar avstrijske Štajerske Franz Voves. Žagar je v nagovoru poudaril, da so z odpravo meje novoletno darilo za dolga leta dobili predvsem najmlajši.

Sodelovanje z Avstrijo je bilo po ministrovih besedah že doslej dobro, z ukinitvijo pa bodo skupni projekti stekli bistveno hitreje. Sinergija z Evropo, kar je geslo slovenskega predsedovanja EU, se ustvarja tudi tukaj, je še povedal Žagar.

Deželni glavar Voves je kot novo priložnost omenil projekt Alpe-Adria-Panonija, v katerem je združenih 16 regij, ki bodo tako dobile veliko moč, Evropo pa deželni glavar vidi kot mirovni projekt, ki bi moral pomeniti tudi izravnavo med bogatimi in revnimi.
Tudi župana obeh Radgon vidita v odpravi meje veliko priložnost za mesti. Pripravljenih imajo že več konkretnih projektov za mlade, športnike in turiste, ki naj bi jih začeli kmalu uresničevati.

Prometna ministra Slovenija in Madžarske dvignila zapornice v Dolgi vasi

Slovesnostim ob širitvi schengenskega območja sta se danes pridružila tudi slovenski minister za promet Radovan Žerjav ter madžarski minister za gospodarstvo in promet Csaba Kakosy. Na mejnem prehodu Dolga vas sta simbolično dvignila zapornice in dogodek s prometnega vidika ocenila kot izjemen, saj pomeni tudi konec zastojev za tovorna vozila na tem prehodu.

Današnji dan je minister Žerjav ocenil kot zelo pomemben za Slovenijo. Promet brez ustavljanja bo prispeval svoj delež k povečanju vseh oblik čezmejnega sodelovanja, prihodnje leto pa bosta Slovenija in Madžarska povezani tudi s sodobno štiripasovno avtocesto, je povedal Žerjav. Vstop Slovenije v schengensko območje je po njegovih besedah odlična popotnica za nadaljevanje uspešne poti Slovenije, ki bo s predsedovanjem EU v prihodnjem letu naredila pomemben korak k aktivnemu soustvarjanju evropske politike.

Madžarski minister je na prehodu, ki so ga kot prvega med državama po drugi svetovni vojni odprli leta 1966, prebral kar besede madžarskega pisatelja, župan občine Lendava Anton Balažek pa je izrekel pričakovanje, da bomo ob sprejetju različnih standardov EU evropske standarde dosegli tudi pri omejevanju vožnje tovornjakov in preprečevanju onesnaževanja okolja.

Karavanke: Z dvigom mejne zapornice se odpirajo nove možnosti

Na mejnem prehodu Karavanke, prek katerega poteka blizu 30 odstotkov celotnega cestnega prometa med Slovenijo in Avstrijo, so ob vstopu Slovenije v schengensko območje natanko opolnoči slavnostno dvignili mejne zapornice. Ob tem slovesnem trenutku je več sto zbranih nagovoril evropski poslanec iz Slovenije Mihael Brejc in poudaril, da ima vstop v schengensko območje za Slovenijo velik praktičen in simbolen pomen.

Po slavnostnem nagovoru so kot prvi slovenski in avstrijski državljani odpravljeno mejo med državama v schengenskem območju prestopili župani štirih občin - Jesenice, Sveti Jakob v Rožu, Kranj in Beljak. Jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger je ob tem poudaril, da so se z odpravo meje uresničile še ene sanje in da je vstop v schengen pomemben trenutek ne le za policijo, ampak tudi za občino Jesenice. Pomeni namreč veliko razvojno priložnost za obmejne kraje in za celotno državo ter za njene prebivalce, za katere to nikakor ni konec nacionalne zgodovine in nacionalne identitete.

Rupel in Plassnikova skupaj pozdravila širitev schengna

Za sinočnjo nočno prireditvijo na slovenski strani predora Karavanke je danes dopoldne zaradi širitve schengenskega območja slovesno tudi na avstrijski strani.
Zunanji minister Dimitrij Rupel in njegova avstrijska kolegica Ursula Plassnik sta danes na proslavi na severnem portalu predora Karavanke na avstrijskem Koroškem pozdravila širitev schengenskega območja. Rupel je poudaril, da se bo s tem spremenilo življenje ljudi ob meji in v EU nasploh, obenem pa se poslavljamo od preteklosti, "tudi od tistih problemov, ki so tu pa tam označevali slovensko-avstrijske odnose, predvsem ko je šlo za včasih problematičen položaj slovenske manjšine na Koroškem."

Slovenski zunanji minister je opozoril, da je zdaj skupna obveznost vseh, da gledajo v prihodnost, ta pa bo po njegovih besedah brezmejna. "V prihodnosti bomo govorili vse jezike, ne da bi se katerega od njih sramovali," je menil Rupel.

Njegova avstrijska kolegica Plassnikova je v svojem nagovoru opozorila, da meje ne bodo izginile, izginile pa bodo ovire na njih. "Evropa je naš skupni projekt, zato potrebuje naša skupna prizadevanja in odgovornost," je dejala avstrijska zunanja ministrica, ki je širitev schengenskega območja pričakala v svoji domovini, na avstrijskem Koroškem. Povedala je še, da se je Avstrija z današnjim dogodkom premaknila z obmejnega položaja v središče regije.

Tudi Plassnikova se je v svojem govoru navezala na prisotnost slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in manjšine nasploh opredelila kot "povezovalni element." Zagotovila je, da je manjšine treba spoštovati, "spoštovanje njihovih pravic pa je skupna naloga."

Prireditev na severnem portalu predora Karavanke sta sicer pripravila deželni svetnik avstrijske Koroške za evropska vprašanja Josef Martinz ter evropski poslanec avstrijske ljudske stranke (ÖVP) Hubert Pirker. Oba sta poudarila priložnosti, ki so se odprle za avstrijsko Koroško s širitvijo schengna, obenem pa zatrdila, da se je Slovenija odlično pripravila na nove izzive in da bo zato znala poskrbeti za potrebne varnostne ukrepe na svoji zunanji meji.

Meddržavne občinske krepitve sodelovanja

Ob današnji slovensnosti pred predorom Karavanke sta župana Kranja in Beljaka, Damijan Perne in Helmut Manzenreiter, podpisala pogodbo o krepitvi sodelovanja med njunima mestnima občinama, enako pogodbo pa sta podpisala tudi župana Jesenic in Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem, Tomaž Mencinger in Johann Obiltschnig.

Ob robu prireditve pa je na položaj slovenske manjšine na avtrijskem Koroškem opozorilo več slovenskih domačinov iz občine Šentjakob v Rožu. Prav na dan ukinitve nadzora na mejah so z dvojezičnim transparentom spraševali: "Brezmejno bogati! - Jezikovno siromašni? Grenzenlos zufrieden! - Sprachlos glücklich?"

Hrvaški MNZ: Na mejnih prehodih z EU ni prometnih zastojev

Uveljavljenje schengenskega pravnega reda na hrvaških mejnih prehodih s sosednjimi državami, članicami Evropske unije ni izzvalo težav, gneče ali zastojev v prometu, so danes sporočili s hrvaškega notranjega ministrstva. Poudarili so, da so policisti ugotovili dobro informiranost hrvaških državljanov glede posebnih kartonov z osebnimi podatki, ki jih morajo imeti, če želijo z osebno izkaznico vstopiti v Slovenijo, Italijo ali na Madžarsko.

Od polnoči do poldneva je hrvaška policija danes na mejnih prehodi s Slovenijo in Madžarsko izdala 2.981 evidenčnih kartonov. Hkrati je policija ugotovila, da so se hrvaški državljani najpogosteje odločili prestopiti mejo s potnimi listi, s katerimi lahko potujejo tudi v ostale države EU.

Na hrvaškem MNZ pričakujejo, da bo za prihajajoče praznike na mejnih prehodih okrepljen promet iz Slovenije, ter izhod iz Hrvaške proti Srbiji in BiH. Voznikom zato svetujejo, da uporabijo manjše mejne prehode, ki so v bližini večjih prehodov, ter da se ne odpravljajo na pot v dopoldanskih urah in se tako izognejo morebitni gneči.

V novih članicah schengna slovesno obeležili vstop

Širitev schengenskega prostora na devet novih držav, med njimi tudi Slovenijo, so slovesno obeležili na številnih mejnih prehodih, kjer so soniči odpravili kontrole. Avstrijski kancler Alfred Gusenbauer in slovaški premier Robert Fico sta na primer na prehodu Berg-Petrzalka mejno zapornico kar prežagala.

Natanko minuto čez polnoč je devet novih držav postalo del schengenskega prostora. Baltske države - Litva, Latvija in Estonija - so sicer zaradi časovne razlike dejansko vstopile uro prej kot Slovenija, Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska ter Malta in se tako pridružile 15 državam, ki so že bile doslej v schengenskem prostoru - ob vseh starih članicah EU razen Velike Britanije in Irske sta v schengnu še Norveška in Islandija, zunaj pa ostajajo še nove članice Romunija, Bolgarija in Ciper.

Kot je ob "žaganju meje" z avstrijskim kanclerjem Gusenbauerjem dejal slovaški premier Fico, je današnja noč zgodovinska. "Od polnoči lahko ljudje potujejo 4000 kilometrov od Tallina v Estoniji do Lizbone na Portugalskem, ne da bi jih ustavili na meji," je poudaril.

Padec meje na avstrijsko-madžarski meji sta obeležila notranja ministra obeh držav, Albert Takacs in Günther Platter. Simbolično sta podrla zapornice na mejnem prehodu Sankt Margarethen na Gradiščanskem-Fertorakos, kjer sta že leta 1989 tedanja zunanja ministra simbolično podrla ograjo in odpravila "železno zaveso", ki je ločevala državi po koncu druge svetovne vojne.

Medtem sta notranja ministra Češke in Slovaške padec nadzora meje, ki je nastala leta 1993 ob ločitvi Češkoslovaške, obeležila na mejnem prehodu Stary Hrozenkov. "Ne vem, ali je bila ta meja potrebna ali ne, vendar pa se lahko veselimo njene odprave," je dejal slovaški notranji minister Robert Kalinak.

Ukinitev nadzora meje so z glasbo in ognjemeti obeležili tudi ob nemško-poljski meji. Tik pred polnočjo so cariniki na meji med Nemčijo in Poljsko ter Nemčijo in Češko. "To je zgodovinski trenutek, ki prispeva k temu, da bo Evropa postala eno", je na mejnem prehodu Schirnding dejal državni sekretar na bavarskem notranjem ministrstvu Jürgen Heike.

Nemci, Poljaki in Čehi uradno proslavili "triumf svobode"

Na mejnem prehodu Žitava/Zittau med Nemčijo, Poljsko in Češko je danes potekalo prvo od petih uradnih evropskih praznovanj ob širitvi schengenskega območja. Slovesnosti so se med drugim udeležili nemška kanclerka Angela Merkel ter poljski in češki premier, Donald Tusk in Mirek Topolanek, ki so v svojih govorih spomnili na nekdaj razdeljeno Evropo ter izpostavili zgodovinski pomen ukinitve nadzora na notranjih mejah. Poljaki, Čehi in Nemci so ob tem v sivo jutranje nebo spustili tisoč modrih balonov.

Merklova je izpostavila dejstvo, da bodo lahko državljani kar 24 evropskih držav odslej potovali brez potnih listov in zamudnih formalnosti. "Danes imamo Evropo, kjer kontrole potnih listov od Švedske do Italije in od Portugalske do Baltika ni več," je dejala kanclerka in izrazila prepričanje, da bo to zagotovo okrepilo potovanja in stike med različnimi narodi Evrope.

Kot je dodala, so lahko prejšnje generacije o tem le sanjale. "Za tiste od nas, ki smo malo starejši, to ni nekaj samo po sebi umevnega," je dejala 54-letna Merklova, ki je odraščala v vzhodni Nemčiji oziroma v nekdanji komunistični Nemški demokratični republiki. Tudi Tusk se je v svojem govoru o "triumfu svobode" spomnil odraščanja v svetu, v katerem so se meje zdele še nepremostljive. "Sedaj nam je uspelo preseči najtežavnejšo mejo - mejo strahu in bojazni," je dejal.

Ob nazdravljanju s šampanjcem in navdušenih besedah pa je bilo v Žitavi slišati tudi svarila. Vodja nemške Krščansko socialne unije (CSU), sestrske stranke kanclerkinih krščanskih demokratov (CDU), Erwin Huber je v govoru predvidel porast kriminala vzdolž meja, na katerih je bil v današnji noči odpravljen nadzor. Opozoril je na razlike v življenjskem standardu med Nemčijo in njenima vzhodnima sosedama ter dejal, da bi on z odpravo nadzora "počakal vsaj še nekaj let".

Pöttering: Odprte meje so "simbol enotnosti in sprave"

Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering je te pomisleke zavrnil. Kot je poudaril, so odprte meje "simbol enotnosti in sprave", medtem ko je tromeja nekoč spominjala na zgodovine, ki so jo zaznamovale vojne. "Danes smo dokončno povlekli črto pod to zgodovino delitve," je dejal. Na tromejo sta sicer danes pripotovala tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in premier Portugalske kot trenutno predsedujoče uniji Jose Socrates.

Poljsko-litvanska meja: Izginjajo meje, ki so delile narode in države

Predsednika Poljske in Litve, Lech Kaczynski in Valdas Adamkus, sta medtem na mejnem prehodu Budzisko Kalwaria simbolično odprla mejo med njunima državama. "To je za vse nas velik uspeh (...) Schengen je postal realnost," je poudaril Kaczynski, njegov litvanski kolega pa je dodal, da "smo priča izginjanju meja, ki so delile narode in države".

V Schengenskem območju je 24 držav

Schengensko območje po novem združuje ozemlja 24 držav, med katerimi je na njihovih notranjih kopenskih in morskih mejah odpravljen nadzor, medtem ko bo nadzor v letalskem prometu odpravljen 30. marca prihodnje leto. Ta ogromen evropski prostor, na katerem bo zdaj brez mejnih ovir živelo že več kot 400 milijonov Evropejcev, se torej počasi spreminja v nekakšen skupen simbolični evropski dom.

Dejansko se z odpravo obmejnih formalnosti na notranjih mejah med članicami schengenskega prostora pri nadzoru potnikov ne spreminja prav veliko. Tridesetkilometerski obmejni pas, v katerem bodo policisti in cariniki v civilu tudi v prihodnje lahko opravljali obmejni nadzor nad sumljivimi potniki, namreč močno poenostavlja predvsem pretok velike večine poštenih državljanov, po drugi strani pa še vedno omogoča enako učinkovit, nekateri menijo da celo še temeljitejši nadzor nad raznovrstnimi tihotapci in kriminalci, predvsem zaradi še bolj povezanega sodelovanja med obojimi z obeh strani meje. Ključno za evropsko varnost in notranji schengenski prostor pa bo seveda, koliko bo Evropski uniji uspelo v prihodnje zagotoviti nadzor na njenih novih zunanjih mejah, med katerimi Evropejcem, zlasti pa Nemcem, ta trenutek zaradi dolžine in »zaledja« največ skrbi in pomislekov povzroča predvsem zunanja poljska meja.

Kalfin: Bolgarija in Romunija v schengen 2010-2011

Bolgarija in Romunija, ki sta se Evropski uniji pridružili 1. januarja 2007, bi v schengensko območje lahko vstopili med letoma 2010 in 2011, je danes ob širitvi schengenskega območja na devet novih članic na novinarski konferenci dejal bolgarski zunanji minister Ivajlo Kalfin.

"Realni datum za vstop v schengensko območje je med letoma 2010 in 2011. Vendar je to odvisno od pripravljenosti Romunije, saj bi bilo čudno, če bi Bolgarija vstopila v schengensko območje in pri tem imela schengensko mejo z Romunijo," je še dejal Kalfin.

Dodal je, da se Romunija in Bolgarija pospešeno trudita, da bi vstopila v schengensko območje, pri čemer bi njune meje postale zunanje meje EU. Pregledi o tem, kako sta državi pripravljeni na vstop, se bodo pričeli leta 2008, trajali pa bodo vsaj dve leti.



Več preberite v petkovi izdaji Dela