Zgražamo se nad ZDA, a gremo po isti poti

Skupna odgovornost: Če ne bomo zajezili epidemije covida-19, bomo umirali za boleznimi, ki jih znamo zdraviti.

Objavljeno
18. september 2020 06.30
Posodobljeno
18. september 2020 07.01
»Nismo sposobni kolektivnega prizadevanja za zajezitev epidemije. Vse nam bo razpadlo, družbena škoda bo velika,« pravi Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik. Foto: Jože Suhadolnik
Brigite Ferlič Žgajnar, Milena Zupanič
Brigite Ferlič Žgajnar, Milena Zupanič
Ljubljana – Včeraj se je v intenzivnih enotah zdravilo enajst bolnikov s covidom-19, na navadnih oddelkih pa 62. Število hospitaliziranih vztrajno raste, vladni govorec Jelko Kacin je pred dnevi dejal, da ležišč zmanjkuje, zato bo treba reorganizirati delo v bolnišnicah. Med prvim in zdaj intenzivnim drugim valom so minili trije meseci, zato nas je zanimalo, zakaj v času priprav na jesen, ko smo slutili, da nas ne čaka nič dobrega, niso pripravili posebne bolnišnice za zdravljenje covida-19.

Kacin je na novinarski konferenci odgovoril, da je to vprašanje za ministrstvo za zdravje. Dodal je, da v tem času poteka kar nekaj kriznih sestankov: »Javnost je seznanjena s tem, da se v ljubljanskem kliničnem centru pripravlja prilagoditev na sprejem več bolnikov s covidom-19.« Povedal je, da je po načrtu pripravljeno tudi aktiviranje nadaljnjih bolnišnic. Poleg štirih bolnišnic, določenih za sprejem bolnikov s covidom-19 – oba UKC, Golnik in Celje –, se v teh dneh zanje odpirata še Slovenj Gradec in Murska Sobota.


Bojano Beović so okuženi presenetili


image
Bojana Beović. Foto: Jure Eržen/Delo
O načrtu, ki ga je omenil Kacin, je Bojana Beović, vodja strokovne posvetovalne skupine na ministrstvu za zdravje, dejala, da je bil pripravljen julija, a da to ni uradni dokument, ki bi ga lahko delili z javnostjo. V njem je natančno določeno, kako bo potekalo vključevanje slovenskih bolnišnic v zdravljenje bolnikov s covidom-19. Ko določena ustanova zapolni 70 odstotkov navadnih in 70 odstotkov intenzivnih postelj, namenjenih bolnikom s covidom-19, se v delo vključi drugo, je navedla. Ob tem je priznala, da jih je zdajšnji obseg okuženih presenetil. Računali so namreč, da bo tak val šele januarja, pa še takrat manjši, zato je komunikacija z bolnišnicami glede organizacije zastala in ni bila, kot se je izrazila strokovnjakinja, »ravno briljantna«.

image
Infografika Foto Infografika


Drugi programi naj ne bi zastali


Predvidevali so, da bodo v drugem valu potrebovali približno 100 navadnih postelj in 35 intenzivnih, zdaj pa se kaže, da jih potrebujemo približno 200 in 50 intenzivnih. Jutri se bodo sestali odgovorni in po besedah Bojane Beović natančno prešteli ležišča ter določili, koliko jih še potrebujejo. Cilj je, da kljub soočanju s covidom-19 drugi programi ne bi zastali. »Načrt je, da bi vsak oddelek namenil odstotek kadra za potrebe oddelkov s covidom-19.« So bili glede na zapisano torej res premalo pripravljeni?

Bojana Beović je ponovila, da jih je obseg okužb res presenetil, a kljub temu računa, da bo v slabem mesecu dni vse ustrezno urejeno. Ljubljansko kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja bodo z naslednjim tednom preselili v Bolnico dr. Petra Držaja v Šiško, prostori na Japljevi pa bodo namenjeni izključno covidu-19. »Morda nam zdaj očitajo nepripravljenost, a če bi reorganizacijo naredili že poleti, ko nam je z okužbami dobro kazalo, bi bili gotovo deležni očitkov, da smo jo delali na račun drugih,« je komentirala kritike večno nezadovoljnih. Po njenem je treba pogledati tudi, kaj vse je bilo v omenjenem času narejeno.

»Res smo si vsi želeli, da bi bili ljudje pri upoštevanju ukrepov doslednejši, da ne bo črnega scenarija, a smo njihovo odgovornost očitno precenili. A se bo tudi ta, ko se bodo razmere zaostrile, izboljšala,« je prepričana strokovnjakinja, ki ji je žal, da se iz italijanskih izkušenj nismo dosti naučili.


Delno zapiranje zdravstva


image
Aleš Rozman. Foto: Jure Eržen/Delo
Drugače kot Bojana Beović je ocenil stanje zdravnik Aleš Rozman, direktor Klinike za pljučne bolezni Golnik. »Zdravstvo je trenutno zaradi bolnikov s covidom-19 na meji normalnega delovanja. Polnimo zadnje postelje, ki jih imamo pripravljene za to. Naslednji korak je, da bomo odpovedali nenujne programe, preiskave in operacije, najbrž že s ponedeljkom,« je povedal. Na Golniku imajo zdaj zasedenih vseh deset navadnih in pet intenzivnih postelj za bolnike s covidom-19, eno ali dve postelji pa imajo vedno v rezervi za kakšen nujen primer. Samo število postelj ni težava – na Golniku jih je 200 –, a dejstvo je, da če vse postelje zasedejo bolniki s covidom-19, ne bo kje zdraviti bolnikov z drugimi ­boleznimi.

Po njegovih besedah med direktorji ni zanimanja za rast števila bolnikov s covidom-19, saj bolnišnicam povzročajo izgubo. »Vsi lovimo program ZZZS, ki je plačan, a bomo morali to razmišljanje opustiti,« je dejal sogovornik. Jih je rast okuženih presenetila?


Amerikanizacija covida-19


»Epidemijo, ki jo imamo zdaj, sem napovedal že 15. avgusta, ko sem rekel, da bo 15. septembra ura resnice. To je zdaj. Huje je kot spomladi. Mladi, ki so se vrnili iz Hrvaške, so okužili tudi starejše svojce in druge ranljive. Dovolili smo, da vsak fitnes trener lahko razlaga o covidu-19, po družbenih omrežjih se širi, češ da to ni nič, da ni nevarno, javnost pritiska, zato se vlada boji sprejeti ostrejše ukrepe. A mi imamo na intenzivni negi intubirana dva razmeroma mlada bolnika s covidom-19, stara 55 in 60 let,« je povedal zdravnik. Meni, da se Slovenci amerikaniziramo v odnosu do covida-19. »Zgražamo se nad ZDA, a v Sloveniji gremo po njihovi poti. Nismo sposobni kolektivnega prizadevanja za zajezitev epidemije. Vse nam bo razpadlo, družbena škoda bo velika. Vedno več bo okuženih in dogajalo se bo, da za otroka z vnetim slepičem ali bolnika z infarktom ne bo zdravnika.

Umirali bomo za boleznimi, ki jih znamo zdraviti,« je opozoril sogovornik in dodal, da smo mediji zamudili priložnost za educiranje prebivalcev. »Zima bo izredno huda, dlje bomo morali upoštevati ukrepe glede higiene, nošenja zaščitnih mask, nedruženja. Ko je več kot sto okuženih, se ne moreš več družiti.« Je zdravstvo na ta novi val epidemije dovolj dobro pripravljeno?

»Bolje je pripravljeno, kot je bilo v prvem valu, a ne dobro. Čakalne dobe se daljšajo, vedno opozarjamo, da zdravstvo potrebuje reformo. Covid-19 je dodatno breme poleg vseh pomanjkljivosti, ki so že ves čas prisotne,« je odgovoril Aleš Rozman.