Žiga Turk jih je prepričal

Ljubljana – Odbor DZ za gospodarstvo je z devetimi glasovi za in dvema proti podprl kandidata za ministra brez listnice, odgovornega za usklajevanje in spremljanje izvajanja strategije razvoja Slovenije, Žigo Turka.

Da Turka ne bodo podprli, so v razpravi na seji, na kateri je bilo 12 članov odbora, napovedali samostojni poslanec Matej Lahovnik, poslanec SD Matjaž Han in poslanec LDS Pavle Gantar.

Lahovnik: Od reform je ostala le še forma

Lahovnik Turka ni podprl, ker je, kot je dejal, razvidno, da služba nima ustreznih pristojnosti. Sicer nima nič proti Turku, pravi Lahovnik, meni pa, da Slovenija, dokler se ne spremenijo pristojnosti te službe, ministra za razvoj ne potrebuje.

Lahovnik je v predstavitvi pogrešal konkreten nabor ukrepov in časovnico njihove izvedbe. Po njegovem je od reform ostala samo še forma, vprašal pa se je, kako bo ob tem, da nima konkretnih pristojnosti, uveljavljal svoje poglede, predvsem nasproti gospodarskemu in finančnemu resorju.

Turk: Ljudje morajo aktivno sodelovati pri razvoju

Turk je v predstavitvi poudaril, da morajo ljudje aktivno sodelovati pri razvoju in ne pričakovati, da bo vse storila država. V predstavitvi je izpostavil tri temelje: ustvarjalnost, podjetnost in samozavest.

Med nalogami službe, ki jih namerava izvajati, je usklajevanje razvojnega načrtovanja države ter spremljanje reform in projektov iz razvojne resolucije. Poleg tega nameravajo recenzirati vse vladne akte z vidika, ali so pri njih polno izkoriščene možnosti, da bi država z investicijo naredila razvojen premik. Zavzel se je tudi za aktivno sooblikovanje razvojnih programov na ravni EU.

Meni, da je treba nehati pisati programe in jih začeti izvajati. Po njegovem je resolucija o razvojnih projektih okvir, projekte je treba natančneje začrtati, služba pa bo imela nadzorno vlogo.

Turk: Slovenija potrebuje projekte, ki bodo v tujini sukali glave

Po njegovem je treba ustvarjalne ljudi vzgojiti, spodbujati samostojno mišljenje in jim omogočiti, da svoje poglede in ideje soočajo. Meni tudi, da Slovenija potrebuje nekaj velikih projektov, "zaradi katerih se bodo v tujini sukale glave", saj da jih stanje gospodarstva omogoča.

Izpostavil je demografske izzive in s tem povezane reforme na socialnem področju. Okoljska vprašanja morajo biti razvojni izziv in poslovna priložnost. Pomemben izziv je po njegovem, kako narediti izdelke (in tudi pripraviti ljudi, da jih bodo kupovali), ki ponujajo več kot samo to, za kar so uporabni - npr. so okolju prijazni, imajo drugačen dizajn (kar je ponazoril z dvema straniščnima metlicama za en in 30 evrov), so narejeni v Sloveniji.

Glede dialoga s socialnimi parterji je Turk dejal, da razvoj zadeva vse, da je skupna priložnost in da se bodo z vsemi pogovarjali. Sindikati imajo zaradi svoje velike moči tudi veliko odgovornost, pravi in dodaja, da se da "dlje od kamer, dlje od pozicij moči" bolje pogovarjati, zato računa na debato v strokovnih krogih.

Lautarjeva predaja posle

Premier Janez Janša je ime novega kandidata za ministra sicer razkril že prejšnji ponedeljek. Turk bo prevzel vodenje službe vlade za razvoj, ki jo trenutno vodi državna sekretarka Katja Lautar.

Vlada je Lautarjevo imenovala za državno sekretarko v službi vlade za razvoj 1. februarja. To vladno službo je od odstopa ministra Jožeta P. Damijana marca lani vodil Andrej Horvat, ki ga je vlada na njegovo željo razrešila s 4. februarjem.

Kot je znano, je Janša nato minuli petek v državni zbor poslal predlog, da se za kandidata za novega ministra brez listnice, ki bo vodil službo vlade za razvoj, imenuje Turka. Ta je sicer redni profesor na ljubljanski univerzi in tudi predsednik nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije. Po izobrazbi je doktor tehničnih znanosti, magister računalništva in univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva.

Turk je takrat med drugim pojasnil, da služba vlade za razvoj ne sme samo spremljati že zapisanih reformnih ukrepov, ampak spodbujati in pomagati, da bi bile vse aktivnosti države in čim več proračunskega denarja, ki zdaj nima nalepke "razvojni", razvojno naravnani.

Odbor za gospodarstvo za črtanje obveznosti pri izbrisanih družbah

Odbor DZ za gospodarstvo je danes za obravnavo na plenarni seji DZ po skrajšanem postopku pripravil predlog novele zakona o finančnem poslovanju podjetij, s katero se odpravlja obveznost družbenika za obveznosti izbrisane družbe. Veljavna ureditev je bila po besedah ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka krivična do t. i. neaktivnih družbenikov in kot taka tudi predmet ustavne presoje.

Kot je menil Vizjak, je veljavna ureditev kršitev temeljnih načel korporacijskega prava, kjer družbeniki kapitalske družbe ne odgovarjajo za obveznosti družbe. Ni pravično, da se za nekrive družbenike kapitalske družbe uporabljajo inštituti odgovornosti, kot to določa veljavni zakon, je predlagano črtanje pojasnil Vizjak.

Ustavno sodišče je glede omenjene ureditve sprejelo kompromisno rešitev, da se sporne določbe razveljavijo, če se nanašajo na družbenike, ki v smislu obrazložitve niso odgovorni za obveznosti družbe. S tega vidika je ločilo družbenike na t.i. aktivne in pasivne.