Tiskane izdaje
Koledarska pomlad se je letos začela 20. marca ob 11.02, ko je bilo Sonce na nebu navidezno natančno nad ekvatorjem.
Po torkovih pomladnih temperaturah in jasnem vremenu po vsej Sloveniji pa vremenoslovci v prihodnjih dneh v hribovitem delu države še vedno napovedujejo sneg.
Medtem ko so zvončki, znanilci pomladi, ponekod že zacveteli, zunaj so tudi že čebele, se po nekaterih delih države narava še ni prebudila, višjeležeče predele pa še prekriva snežna odeja. Snežna odeja na Kredarici po podatkih Agencije RS za okolje še vedno meri štiri metre, na Voglu je še več kot dva metra snega, nekaj centimetrov snega imajo tudi še v Kočevju.
Vremenska napoved
Vremenoslovci po torkovem jasnem vremenu po vsej državi za danes napovedujejo pooblačitev. Dopoldne bo rahlo deževalo predvsem v zahodnih, proti poldnevu in popoldne pa tudi ponekod v osrednjih in južnih krajih. V noči na četrtek se bodo padavine nekoliko okrepile in zajele vso državo, meja sneženja pa se bo spustila na okoli 800 metrov nadmorske višine.
Jutri do jutra bodo padavine od severozahoda ponehale, čez dan se bo od zahoda jasnilo. Zapihal bo severni veter, na Primorskem pa bo zjutraj prehodno pihala šibka burja.
Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 3, ob morju okoli 6, najvišje dnevne od 4 do 10, ob morju in na vzhodu do okoli 14 stopinj C.
Snežna odeja med letošnjo zimo
Letošnjo zimo je bila na merilnih postajah na Kredarici, v Ljubljani, Novem mestu, v Ratečah, Murska Sobota po podatkih Arsa presežena povprečna maksimalna višina snežne odeje. Izjema je le Maribor, kjer so za povprečno maksimalno višino snežne odeje zaostali za nekaj več kot deset centimetrov.
Snežna odeja je sicer letošnjo zimo ležala dlje kot običajno v Novem mestu, Ljubljani ter Murski Soboti, za dolgoletnim povprečjem pa so zaostajali v Ratečah. Po nižinah Slovenije je bila sicer letos zasnežena predvsem druga polovica zime.
V letošnji zimi je bilo po do zdaj zbranih podatkih največ padavin v Beli krajini, kjer je padlo nad več kot 500 milimetrov padavin, na severovzhodu države pa je padlo okoli 230 milimetrov padavin. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo skoraj povsod po državi, najbolj, kar dvakratno, pa v Beli krajini.
Koledarska in meteorološka pomlad
»To je čisto astronomska zadeva in z vremenom nima neposredne zveze,« je povedal meteorolog Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje. Letošnja zima je kar dolgo vztrajala in ni rečeno, da ne bo še snežilo.
»Trenutno imamo napovedi, ki dopuščajo tudi možnost sneženja od nedelje naprej,« je pojasnil Gregorčič. »Jasno je, da ne more dolgo trajati, a nakazuje se, da neke hitre, tople pomladi v marcu še ne bo.«
»Ampak potem je tu že april. V nasprotju z lanskim letom so razmere letos res drugačne. Letošnja zima je bila nadpovprečno namočena in vodne zaloge, pa tudi snežne v gorah, so v začetku pomladi dobre – in to je pozitivno.«
»Sezonske napovedi pa zaradi naše geografske lege niso najbolj zanesljive. Tudi tolikšna anomalija padavin za zimo ni bila pričakovana. Za pomlad trenutno ni nekih posebnih znamenj, da bi zelo odstopala od povprečja, a vedno se zgodi, da imamo v nekem letnem času takšna in drugačna obdobja,« je pojasnil Gregorčič.
Meteorološko pa se je pomlad začela že s 1. marcem, je še dodal. Po pomladnem enakonočju 20. ali 21. marca, ko se na severni polobli našega planeta začne koledarska pomlad, je sonce že bolj nad severno poloblo in je tudi dan daljši, čeprav se tla počasi segrevajo, še počasneje pa se segrevata ozračje in morje. Tako je lahko v prvih spomladanskih dneh v notranjosti države precej topleje kakor ob morju, še posebej če z morja piha veter.
Menjava letnih časov
»Nekaj pomladi smo pri nas že imeli – nekatere rožice že odcvetajo, denimo navadna jarica, ki je skupaj z navadnim zvončkom med prvimi znanilci pomladi,« je povedala Alenka Marinček, profesorica biologije in pedagoška vodja ljubljanskega Botaničnega vrta. Trobentice se že pojavljajo, tudi kakšen žafran se že najde.
Na prve spomladanske cvetlice vpliva kup dejavnikov: letošnja zima je bila kar huda, zato se morda kakšna od teh rastlin pokaže malce pozneje, čeprav so bili zvončki letos že kar zgodnji. Prav lepo cvetijo tudi nepozebniki, ki sicer niso naša avtohtona vrsta, zimski cvet (grmaste rastline, ki cvetijo sredi zime) pa že bolj odcveta, je povedala Marinčkova.
V Botaničnem vrtu, kjer si je mogoče v naravi ogledati prebujajočo se pomlad, ta čas radi izkoristijo za različne delavnice. Potem ko so prejšnji teden z otroki izdelovali gregorčke, barčice za spuščanje lučk po rečicah in rekah, bodo ta teden v pričakovanju velikonočnih praznikov pripravljali butare za cvetno nedeljo, prihodnji teden pa bodo izdelovali opore za mlade rastline iz naravnih materialov.
