Zimske počitnice tudi pod palmo

Mnogi se dopustu na snegu ne odrečejo, tudi če zanj varčujejo od konca poletja – vse pogosteje hodijo tudi v tople kraje.

Objavljeno
15. februar 2018 20.10
Saša Bojc
Saša Bojc

Ljubljana – Že danes popoldne se za šolarje z zahodnega dela Slovenije z glavnim mestom vred začenjajo zimske počitnice, drugo polovico čakajo čez teden dni. Po podatkih slovenskih turističnih agencij bo največ družin zimske počitnice preživelo na snegu, v termah in na Obali pa tudi v toplejših krajih.

»Največ zanimanja je za odprtje in zaključek smučarske sezone, sledijo zimske počitnice in podaljšan konec tedna s kulturnim praznikom. Slovenci doma najraje smučamo na Rogli in v Kranjski Gori, v Avstriji v Bad Kleinkirchheimu, Katschbergu, Sillianu, Saalbachu in Matreiju, v Italiji v Kronplatzu, Piancavallu in Andalu, v Franciji pa v Val Thorensu,« je povzela Jasmina Feguš iz agencije Kompas. Tudi v agenciji Sonček pritrjujejo, da so dobro zasedena slovenska smučišča, italijanski Dolomiti in avstrijska smučišča. Za teden dni smučanja v tujini smo povprečno pripravljeni odšteti od 1300 do 1800 evrov, na domača smučišča se raje odpravijo za le nekaj dni, za kar zapravijo od 400 do 600 evrov. V ospredju so paketi z vključeno smučarsko vozovnico.

Na Rogli je letošnja sezona ena najuspešnejših v zadnjih letih. Od začetka decembra so našteli 125.750 smučarjev, skoraj dvajset odstotkov več kot v istem obdobju lani. »V prvem tednu počitnic so naše zmogljivosti tako na Rogli kot v Termah Zreče v celoti zasedene. Prevladujejo slovenske družine s šoloobveznimi otroki. Vse več je takih, pri katerih smučajo vsi člani. Je pa med gosti predvsem Term Zreče veliko takih, ki se, medtem ko je del družine snegu, preostali kopajo v bazenih,« je povedala Tina Tinta Kovačič iz zreškega Uniturja.

S klubom že tretja generacija

Enako priljubljene kot pred desetletji so smučarske počitnice, ki jih organizirajo smučarski klubi. Smučarski klub Koper jih že 32 let organizira na istem smučišču v Civetti v italijanskih Dolomitih in po besedah direktorja Mirana Cergonje, tja zdaj radi hodijo že vnuki njihovih prvih članov, pogosto celo vse tri generacije družine v istem tednu.

Slovenci zimske počitnice vse pogosteje preživljajo tudi v kateri 
od evropskih prestolnic. Foto Reuters

Med prednostmi, ki so jih člani prepoznali v njihovi organizaciji, našteva slovensko šolo smučanja za otroke, ki staršem omogoča, da si dve uri na dan lahko vzamejo za smučanje v dvoje, in možnost druženja s slovenskimi počitnikarji. »Zimske počitnice razprodamo v dveh tednih. Med našimi člani jih je več kot polovica iz Ljubljane in okolice, druga polovica je iz preostalih delov Slovenije. Vsi termini od začetka decembra do konca marca so dobro zasedeni, saj mnogi izkoristijo možnost, da otroci za teden dni manjkajo pri pouku zunaj počitnic, in tako še nekaj prihranijo. Sedanji starši, ki so zrasli v zlatih časih slovenskega smučanja, se smučanju praviloma ne odpovedo, tudi če morajo zanj varčevati že po koncu poletnega dopusta. To gojijo, dokler njihovi najstniški otroci še hočejo počitnikovati z njimi. Potem za nekaj let prekinejo, a se v parih vrnejo s prijatelji, in potem je tu že nova generacija – vnuki,« je povzel, kako se sklene krog članstva.

Tudi v ljubljanskem Smučarskem društvu Novinar, ki je lani praznovalo šestdeset let delovanja, so v zadnjih letih razprodali vse termine, tudi družinske počitnice na Kronplatzu, v Schladmingu in Arrabi. Zlahka bi jih več, večja težava je pomanjkanje strokovnega kadra. »Že do srede decembra smo prodali tečaje na vseh sedmih lokacijah za okoli petsto otrok. Najhitreje so pošla mesta na zimovanju na Voglu, takoj po tem mesta na smučarskih tečajih brez bivanja v Cerknem, na Starem vrhu in v Kranjski Gori,« je povedal Jure Sekula. Se je v teh 60 letih kaj spremenilo? »Nekaj pa res. Nekoč smo organizirali veliko več tečajev za odrasle, na čemer je temeljila večina klubskega dela. Zdaj niti enega več na sezono, kar je velika škoda, saj je bil tudi zelo prijeten del družabnega življenja,« je še dodal sogovornik.

Med destinacijami za zimske počitnice pogosto tudi topli kraji (na fotografiji Maldivi).Foto: Charles Platiau/Reuters

Pomembno ni samo smučanje

Toda kot ugotavljajo v turističnih agencijah, Slovenci kljub vsemu zimske počitnice vse pogosteje preživijo v kateri od evropskih prestolnic ter v toplih krajih. »Predvsem na križarjenjih po Sredozemlju, Zelenortskih in Kanarskih otokih, na potovanjih po Mehiki, Kubi, Panami in Kostariki, Indiji, Japonskem, Argentini pa tudi v Dubaju in Omanu. Med tropskimi kraji izstopajo Maldivi, Mavricij in Sejšeli. Vsako leto zabeležimo več rezervacij tudi za letovanje v slovenskih termah in ob morju,« so povedali v Kompasu. Tudi po podatkih agencije Sonček bo veliko slovenskih družin po štiri ali pet dni letovalo v hotelih z bazeni na Obali in v termah, pri družinah, ki se odpravljajo v toplejše kraje, jih je največ izbralo križarjenje. »V ospredju so še Kanarski otoki, Egipt in Dubaj, le v manjši meri potovanja v bolj eksotične države. Smo pa razprodali tudi potepanja z vodnikom po Parizu in Amsterdamu za družine,« povzema letošnjo počitniško izbiro. Cena devetdnevnega potovanja po Zelenortskih otokih znaša 1100 evrov za osebo (Kompas), cene počitnic v petzvezdničnem hotelu v Egiptu z all inclusive ponudbo pa se začenjajo pri 400 evrih za osebo (Sonček).

Če je le mogoče s starši

Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in v ljubljanskem družinskem centru Mala Ulica opažajo, da si starši, če le morejo, med zimskimi počitnicami vzamejo dela proste dneve in jih preživijo z otroki. »Najtežje je zaposlenim staršem z nizkimi dohodki, ki ne morejo imeti dopusta, denarja, da bi otroke lahko vključili v organizirano plačljivo varstvo, pa nimajo. Če so brezposelni, imajo vsaj čas. Zadnjih osem let, ko spremljam naša zimovanja v Kranjski Gori – ljubljanski termin smo letos razprodali v rekordnih 14 dneh –, opažam, da so otroci, ki jih pošljejo z nami, večinoma smučarji začetniki. Pred desetimi leti jih je veliko več že znalo smučati pa tudi starši so pogosteje smučali z njimi,« pravi vodja prostočasnih aktivnosti v ZPML Moste-Polje Nina Balent.