Tiskane izdaje
Murska Sobota - Kmetijskoturistična zadruga Žitek, ki so jo ustanovili v Čepincih na Goričkem na pobudo lokalnih prebivalcev, deluje že peto leto in je znana po tem, da je prva sprožila ponovno povečanje pridelave slovenskega česna. Zdaj so odkrili novo tržno nišo, saj so ugotovili, da na slovenskem trgu skoraj ni domačih stročnic.
»Naši kupci že dve leti iščejo domače stročnice tradicionalnih sort, a tržnih viškov skoraj ni. Lani smo prodali približno 1000 kilogramov fižola, pravzaprav vse, kar so nam kooperanti ponudili, a mogoče bi ga bilo prodati veliko več,« pravi direktorica zadruge Andreja Počič. Morda so po česnu spet na pragu nove zgodbe o uspehu, le da ne bi bilo dobro, da bi tudi tokrat sadove uspeha želi drugi. Pri česnu se je namreč zgodilo prav to - slovenski česen je bil njihova zgodba o uspehu - vendar o uspehu za druge.
Sami so zato, ker v Sloveniji slovenskega česna skoraj ni bilo več mogoče dobiti, svoje kooperante vzpodbujali k pridelavi česna skoraj pozabljenih slovenskih sort. Vse, kar so ga od pridelovalcev dobili prvo leto, so v trenutku razprodali, zato so se ti navdušili in kmalu so pridelek in prodane količine že merili v tonah. »Toda z vsakim naslednjim letom je bilo več večjih pridelovalcev in posnemovalcev, ki so svoj pridelek prodajali sami ali prek večjih sistemov,« pravi Počičeva in dodaja, da česen sicer še ostaja v njihovi ponudbi, a rasti pridelave in prodaje preko njih ni več.
Pravzaprav je bila zadruga Žitek ustanovljena predvsem zato, da bi omogočila dodaten zaslužek tistim, ki sicer imajo majhne kmetije ali vsaj nekaj obdelovalnih površin, a se ne ukvarjajo s tržno pridelavo. Viške, pogosto je to tudi samo deset ali dvajset kilogramov kakšnega pridelka, z zelo nizko maržo prodajajo neposredno svojim kupcem, ki so pogosto tudi člani zadruge, ali pa jih občasno ponujajo na stojnicah v Ljubljani in drugih večjih slovenskih mestih, pravi direktorica Počičeva. S tako omejenim obsegom prodaje in z nizkimi maržami si komaj privoščijo zaposlitev direktorice, zadruga pa nima niti svojega avtomobila za dostavo pridelkov kupcem.
Kaj lahko takšna pobuda, kot je zadruga Žitek, pomeni za slovensko kmetijstvo, smo povprašali agrarnega ekonomista Aleša Kuharja. »Zgodba je pohvalna. Tudi v tujini je trend, da se pri dostopu do potrošnikov iščejo etične zgodbe in ne le ekonomske kategorije kakovosti, porekla in cene. Toda takšna zadruga je že na meji med gospodarsko dejavnostjo in socialnim mreženjem in zelo natančno bodo morali dodelati vse podrobnosti, če bodo hoteli preživeti v divjem ekonomskem okolju slovenskega in evropskega agroživilstva. Glavnina hrane tako pri nas kot v Evropi se namreč še vedno prodaja potrošnikom, ki se odločajo po strogo racionalnih merilih. Seveda to ne pomeni, da Žitek ni dobra zgodba, saj je tudi potrošnikov, ki jim več pomeni etičnost in so zanjo tudi pripravljeni plačati, pri nas dovolj.«
