Tiskane izdaje
Mediji prejšnji teden niso objavili besed, ki jih je v Celju ob komentiranju še svežih načelnih mnenj Kosove komisije o Volovji rebri in obalni cesti izrekel minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Dejal je, da bodo takšna mnenja »državne uslužbence še bolj prikovala k temu, da se bodo bali vsake interpretacije zakonov v prid investitorjev«. Obljubil je, da bo kot minister spodbujal sodelavce, naj vodijo postopke na podlagi zakona in v dobro tistega, ki investira.
Takšne politike se ni domislil šele Podobnik. Že ministri prejšnje vlade so razlagali, da je kapital gibalo razvoja, in mu je zato treba prisluhniti. Zdaj, ko Slovenija stoji pred izzivi gospodarskega in družbenega razvoja, ko ima na čelu vlade moža, ki se z njimi sooča in sodelavce vse bolj priganja, postaja očitno, da del ministrskega zbora pozablja, v čigavi službi je. Treba je sicer verjeti, da interese razvoja in kapitala postavljajo nad interese državljanov in davkoplačevalcev v najboljši veri, da jih torej le malo zanaša evforija zaradi spoznanja, da so se znašli na čelu države v zgodovinskem trenutku, ko lahko Slovenija ujame razviti svet.
V tej luči, torej, da gre le za napake, ki jih ni mogoče popraviti, je pa nadaljnje posledice še mogoče preprečiti, kaže razumeti tudi afero o tem, kako je lahko ob botrstvu ministrstva za gospodarstvo iz državnega rudnika v zapiranju zašel v peskovnike slovenskih vrtcev zastrupljen pesek. Je pač tudi gospodarski minister Vizjak menil, da je izkupiček za hčerinsko podjetje rudnika Mežica tako pomemben, da na možnost ogrožanja zdravja slovenskih malčkov niti pomislil ni. Kapital namesto preudarnosti, skratka.
Če bo zdaj zakon o prostorskem načrtovanju poenostavil okoljske presoje, se je bati, da bi zagnanost slovenskih ministrov ljudem povzročila še več zdravstvene škode, okolju pa hujše rane.
Zato je pravi čas za preprosto opozorilo: tudi kar se napredka in okolja tiče, ministri niso v službi investitorjev, državni uradniki pa morajo vselej razsojati v dobro celotne skupnosti. Sicer zna slovenska svetla prihodnost obtičati v živem pesku, pardon, v mivki.
