Tiskane izdaje
Ravne na Koroškem − V štauhariji stare ravenske železarne bodo ob 17. uri odprli razstavo Živel 1. maj! Živel praznik dela!, ki je projekt šestih slovenskih muzejev, varuhov rudarske in železarske kulturne dediščine in dediščine slovenskega delavstva.
Kot je povedala Karla Oder z ravenskega muzeja so se Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem, Gornjesavski muzej Jesenice, Mestni muzej Idrija, Muzej Velenje, Zasavski muzej Trbovlje in Železarski muzej Štore letos združili v skupnem projektu proučevanja zgodovine in načina praznovanja 1. maja.
»Naša pozornost je bila namenjena specifičnemu segmentu nesnovne kulturne dediščine, dediščine, ki se manifestira skozi praznovanje mednarodnega praznika dela. Vsak je v svojem okolju pripravil razstavo o zgodovini tega praznika. Povezanost in sodelovanje pa ni dalo samo šest razstav o prvem maju, temveč tudi obsežen skupni katalog s kratkim pregledom praznovanj v slovenskih industrijskih središčih: v Idriji, na Jesenicah, Ravnah na Koroškem, v Štorah, Trbovljah in Velenju,« so sporočili z muzeja na Ravnah na Koroškem.
Projekt je nastal na pobudo društva Slovenska pot kulture železa, ki ga vodi domačin Maks Večko. Sodelovanje muzejev je podprlo ministrstvo za kulturo, pa tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skozi delo študijskega krožka Andragoškega centra Slovenije v ravenskem muzeju.
Praznik industrijskega delavstva se je rodil kot oblika boja za delavske pravice. Ideja o taki obliki izražanja zahtev delavcev je prišla iz političnih vrst in tudi organizacija praznovanj je desetletja ostala v rokah političnih in sindikalnih organizacij.
»Ob rojstvu praznika je bilo delavstvo v mednarodnem prostoru dobro povezano, zato ni naključje, da so že prvo leto praznovanja praznika dela leta 1890 v industrijskih središčih evropskih držav in Amerike potekale množične manifestacije. Organiziran pritisk delavske množice je obrodil sadove, dosegli so osemurni delavnik, splošno volilno pravico in uresničili še druge zahteve,« so povedali v muzeju Ravne.
Praznovanja pa so spodbudila tudi glasbeno, literarno, likovno in dramsko ustvarjalnost, saj so program proslavljanja vedno povezali z nastopi in predstavami kulturnih društev, izdajo glasil itd. Med nepogrešljivimi udeleženci praznovanj so godbe na pihala, pihalni orkestri ali »pleh muzike«, ki so z bakladami, koračnicami, koncerti in predvsem budnicami ustvarjali praznično vzdušje. Tako bo tudi danes, ko bo na otvoritvi razstave nastopil Pihalni orkester železarjev Ravne. Razstava bo na ogled do 31. oktobra.
