Življenje v strogem centru ima svojo ceno

Ljubljana – Zaprtje središča mesta deli tudi arhitekturno stroko. Pri preurejanju so sodelovali nekateri znani arhitekti in urbanisti, so pa tudi taki, ki precej kritično presojajo poteze mestne oblasti. Ugledni arhitekt Fedja Košir meni, da je območje za pešce nekakšen eksperiment. Po Koširjevem mnenju problematika prebivalcev središča mesta sicer ni ravno akuten problem, je pa neke vrste urbanistični eksperiment. Pomembno je, da se iz njega kaj naučimo, poudarja. Mestnim urbanistom bi predvsem svetoval, naj delajo manj napak. Nenazadnje to ni prvi tak primer, večkrat so poskušali uvesti novosti, in čeprav se je od začetka vedelo, da bodo težave, so to vseeno storili. Več arhitektov je denimo še pred uvedbo parkiranja pred stolnico opozarjalo, da rešitev ne bo dobra, a so mestni urbanisti potrebovali leto dni, da so se prepričali, da ne deluje, pravi Košir.

Ocene bi lahko naredili že pred zaprtjem

Zaprtje središča mesta je nekaj podobnega – eksperiment, ki ni bil dobro premišljen, je povzročil precej hude krvi, morda pa se bo kdo iz tega kaj naučil. Še en poskus te vrste je železniška postaja, projekt, ki so ga že večkrat spremenili. Pred zaprtjem središča bi se dalo oceniti, koliko ljudi bodo nove omejitve prizadele in katere skupine. Četudi je prizadeta manjšina – otroci in starčki – je tem treba prisluhniti, vsaj tako naj bi bilo v demokraciji, poudarja Košir. Čeprav so v manjšini, je to populacija, ki se je ne sme spregledati. Da so bili prizadeti, je razumljivo. Tudi popolno zaprtje ulic ob Kongresnem trgu ni pametno – med drugim zaradi dostopa intervencijskih vozil. Primeri, ko rešilec ni mogel do hišnega praga, so redki, a odmevni. Glavna posledica zaprtja središča mesta je zdaj predvsem to, da je vse skupaj lepo videti.

»Ljubljanski promet še ni optimalno urejen«

Mešane vtise o smiselnosti zaprtja omenjenega območja ima tudi predsednica društva arhitektov Ljubljane Maja Ivanič. Pravi, da je bila Stara Ljubljana še pred nekaj leti preplavljena s prometom, hrup in izpušni plini so slabšali kakovost bivanja ter uničevali pročelja hiš in mestne ambiente. Z županom Zoranom Jankovićem in podžupanom Janezom Koželjem se je prometna situacija umirila in uredila. Stara Ljubljana je postala prijetna cona za pešce, v kateri uživajo, se v njej družijo in zadržujejo tako prebivalci starega mestnega jedra kot drugi Ljubljančani in turisti.

Res pa je, da ljubljanski promet še ni optimalno urejen. Mesto je pač urbano naselje in avtomobili so, tako kot pešci in kolesarji, sestavni del mestnega življenja. Pregnati jih iz središča za vsako ceno je nesmiselno. S kolegico Dominiko Batista sta konec letošnjega septembra županu in podžupanu predstavili projekt Parkiraj pod drevesom. Namesto količkov iz nerjavečega jekla ali kovanega železa predlagata, da se ob cestah zasadijo drevesa, pod njimi pa parkirajo avtomobili.

Vpadnice bi lahko optično razširili

Dober primer kombinacije dreves, parkiranja in prometa je Streliška ulica, podobno bi lahko uredili Dalmatinovo in Tavčarjevo, Resljevo cesto, Celovško, Tržaško in druge. Tako bi se ljubljanske vpadnice in ceste optično razširile in dajale vtis avenije, pri tem bi se povečalo število parkirnih mest, izboljšala bi se kakovost zraka. Ivaničeva predlaga še uvedbo »centralne cone« za javni potniški promet, ki bi obsegala na primer polmer 2,5 kilometra iz središča in v kateri bi bil prevoz z mestnimi avtobusi in mestnimi kolesi BicikeLj brezplačen. Tako ureditev javnega potniškega prometa pozna veliko evropskih mest.

Problem dostave v Stari Ljubljani bi verjetno odpravili že z več kavalirji, predvsem pa z dovolj trgovinami z živili ter tehničnimi in gospodinjskimi predmeti v samem središču: to ponudbo bi moralo načrtovati in nadzorovati mesto. Seveda ne gre brez razumevanja prebivalcev. Žal je treba za življenje v strogem centru, kar je gotovo tudi nekakšen urbani luksuz, plačati neko ceno – ena od teh je prepoved avtomobilskega prometa.