Tiskane izdaje
Ljubljana – Število tistih, ki živijo pod pragom tveganja revščine in socialne izključenosti, se v Sloveniji nekoliko zmanjšuje, ugotavljajo na statističnem uradu (Surs). A podatki o dejanski revščini niso dovolj zanesljivi, saj so stiske ljudi tudi med delovno aktivnimi in upokojenci še vedno velike, opozarjajo humanitarne organizacije in stroka.
Potem ko je gospodarska rast v Sloveniji po osamosvojitvi zaradi izgube jugoslovanskega trga upadla, je država leta 2008 ponovno zapadla v gospodarsko in finančno krizo. Skoraj deset let kasneje so statistični podatki veliko bolj obetavni, ugotavljajo na Sursu.
Lani se je v primerjavi z letom 2015 stopnja tveganja socialne izključenosti znižala za 0,8 odstotne točke, na 18,4 odstotka, stopnja tveganja revščine pa je nižja za 0,4 odstotne točke in znaša 13,9 odstotka.
To Slovenijo po zadnjih podatkih Eurostata uvršča nad povprečje Evropske unije, kjer sta revščina in socialna izključenost leta 2015 ogrožali 23,7 odstotka njenega prebivalstva.
Najbolj izpostavljeni upokojenci
V Sloveniji je z mesečnim dohodkom, nižjim od 616 evrov, ki je pri nas prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo, lani živelo 280.000 ljudi, kar je 7000 manj kot leto pred tem. »Višja stopnja tveganja revščine je največkrat posledica nizkega dohodka v povezavi v neaktivnostjo, brezposelnostjo in starostjo,« razlaga Stanka Intihar z oddelka za demografske statistike in življenjsko raven na Sursu.
Največ tistih pod pragom revščine, 16,9 odstotka, je bilo upokojencev, med njimi več kot polovica žensk. Sledijo jim brezposelni pa tudi 50.000 delovno aktivnih in nekaj manj mladoletnih otrok.
Posledica nižje stopnje tveganja revščine pa tudi stopnje resne materialne prikrajšanosti, ki jo merijo po zmožnosti nakupa treh od devetih osnovnih materialnih dobrin, je tudi nižja stopnja tveganja socialne izključenosti v lanskem letu. Ta je bila tako kot več let prej najvišja v posavski in zasavski statistični regiji, najnižja pa v primorsko-notranjski in obalno-kraški.
Delo infografika: Socialna izključenost in zadovoljstvo z življenjem.
Usode ljudi niso števila
Oba kazalnika sta posledici manjše brezposelnosti, pojasnjuje izredna profesorica s fakultete za socialno delo dr. Vesna Leskošek. Temeljita na mednarodnem izračunu o porazdelitvi dohodka, vendar sta nezanesljiva pokazatelja dejanskega stanja revščine pri nas, opozarja.
Merita relativno revščino, kar pomeni, da temeljita na anketnih podatkih življenjskih razmer več tisoč gospodinjstev glede na standarde v družbi, ne pa na sredstvih za dejansko preživetje. »Zaradi tega lahko bolj kot o revščini govorimo o neenakosti. Koliko ljudi živi v dejanski revščini, pa ne vemo,« pojasnjuje Leskoškova.
Tudi če se kazalniki izboljšujejo, je še vedno skrb vzbujajoče, da k nam prihaja vedno več ljudi, ki potrebujejo pomoč za osnovno preživetje, opozarjajo pri Rdečem križu Slovenije (RKS). V urbanih okoljih ljudje največkrat sprašujejo po hrani, na podeželju pa potrebujejo predvsem šolske potrebščine, oblačila in osnovne higienske potrebščine. »Stiske so še vedno velike in raznovrstne.
Da bi vsaj za teden dni na morje peljali vse otroke in mladostnike iz socialno ogroženih družin, bi potrebovali vsaj desetkrat toliko sredstev, kot jih dobimo zdaj. Tudi ljudje s polnim delovnim časom meseca velikokrat ne morejo preživeti,« dodajajo pri RKS. Reševanje takšnih stisk je odvisno od politike, pravi Leskoškova, ki se še posebno od leta 2010 s spremembo socialne zakonodaje vedno bolj podreja ekonomiji, čeprav ima v rokah vsa orodja, da jih zmanjša.
