Sredozemskega sadja, zelenjave in drugega pridelka bo letos bistveno manj kot v običajnih letih. Nekateri kmetje bodo težko preživeli. Toda za take primere menda ni predvidena državna pomoč. Primorski kmetje trdijo, da so letošnje razmere celo hujše kot velike suše; v primeru suš si namreč lahko pomagajo z namakanji, proti pretirani moči pa ni učinkovitega orožja. Vse je odvisno od lege. Škoda sega v milijone, na območju države tudi v desetine milijonov evrov.
Kakiji odpadajo, fige zakisane
Silvano Knez iz Strunjana ima več kot 100.000 evrov izpada prihodka. »Ponavadi pridelam od 50 do 60 ton kakijev, letos jih bom eno tono. Za sajenje melon sem porabil 3000 evrov, nazaj sem dobil 200 evrov. Pri tem ne računam dela in drugih stroškov. Julijska poplava mi je uničila ves paradižnik, 30 ton melon, papriko, bučke. Voda je odnašala celo prst,« pravi Knez.
Po majski toči se je nad njegove kakije spravila še moča in zdaj pretežki plodi sami odpadajo z dreves. Na novembrskem prazniku kakijev v Strunjanu bodo pridelovalci namesto 60 ponudili vsega deset ton kakijev.
Irena Vrhovnik, specialistka za sadjarstvo in oljkarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica, je povedala, da je 90 odstotkov fig zakisanih, toča in slabo vreme sta vzela vsaj 30 odstotkov brkinskih jabolk, na drevesih gnije od 50 do 80 odstotkov sliv.
V slovenski Istri kak ducat kmetovalcev pridela približno sto ton fig, kar za slovenske razmere ni ravno izstopajoča sadna vrsta, toda pridelovalci imajo bistveno manjši pridelek in izgubo, fige pa uvažamo iz Turčije in Italije.
Oljk za vlaganje ne bo
Oljkarji bodo morali letos pobirati dva tedna prej − že prve dni oktobra. Škoda v oljčnikih je ogromna. Manjši pridelek je najprej rezultat suš prejšnjih let (skormnejši poganjki), letos pa je največja nadloga oljčna muha, ki je napadla že konec junija in se ji oljkarji ne morejo več postavljati po robu.
»Namesto 800 ton oljčnega olja ga bodo po grobi oceni pridelali pol manj. Oljk za vlaganje letos tako rekoč ne bo,« je dejala Viljanka Vesela, vodja poizkusnega centra za oljkarstvo pri KGZ v Kopru. Po grobi oceni bodo samo slovenski oljkarji ustvarili pet milijonov evrov manj prihodka. Irena Vrhovnik je opozorila, da morajo oljkarji v takšnih razmerah veliko večkrat škropiti in da jih bodo morali obirati tudi med tednom, da jih bodo lahko sproti stiskali, kar pa je lahko težava za tiste, ki imajo oljkarstvo kot dopolniln dejavnost.
Podobne izgube imajo v zelenjadarstvu, od katerega na Primorskem živi 150 velikih pridelovalcev, saj jim je voda pobrala od 50 do 60 odstotkov pridelka. Nekateri imajo zaradi plesni tudi 80 odstotkov manj pridelka, sicer pa je v povprečju polovico manj paradižnika.
Več kot polovico manj je melon in buč − te so tudi sicer slabše kakovosti, saj niso primerno dozorele. Manj je bučk, jajčevcev, česna, čebule in solate. Zelenjadraji te dni zaradi razmočene zemlje, ki je ni mogoče primerno obdelati, z velikimi napori sadijo kapusnice (zelje, ohrovt, cvetačo in brokoli), podobno je z radičem in motovilcem, zaradi česar sta negotovi tudi pozna jesenska in zimska letina.
Niti zrna soli
Sečoveljski solinarji so letos že zaključili sezono, v kateri niso pridelali niti enega kristala, kaj šele kilograma soli. Česa podobnega menda ni bilo v zadnjih sto letih, zagotovo pa ne po drugi svetovni vojni.
V najlabši letini doslej so leta 2010 pridelali skromnih 60 ton. V zadnjih treh poletjih pa so pridelali skupaj 12.800 ton soli. Letošnja izguba znaša vsaj 500.000 evrov neposrednih prihodkov.