Zlati časi za vojne dobičkarje

»Ko so se začele pojavljati novice z aferami pri dobavi mask, se mi je dvignil pritisk,« pravi poslovnež Sandi Češko, drugi najbogatejši Slovenec. Se je zaradi številnih poslovnih stikov v Evropi in Aziji tudi sam vključil v posle z dobavo zaščitne opreme? Ni.

Predstavnikom vlade pa je posredoval stik s tovarno, ki izdeluje zaščitna sredstva in ventilatorje. »Pripel sem certifikate in nabavne cene tovarne, kar pomeni, da je vlada dobila neposreden dostop do cen proizvajalca. Po nekaj dneh so me prosili, ali bi lahko bil jaz uvoznik, ker vlada ne more neposredno kupovati. Tega nisem želel, ker mi nikoli ne bi nihče verjel, da to delam izključno zaradi državljanske dolžnosti. Hkrati tudi nisem ne osebno ne kot podjetje usposobljen preveriti ustreznost celotne opreme. Zavedam se, kako lahko je to ponarediti,« je pojasnil Češko.

Poklical je vodstvo Salusa, enega od dobaviteljev Zavoda za blagovne rezerve, ali bi lahko izpeljali uvoz in vse formalnosti, predvsem pa zagotovili ustrezen nadzor. Sandija Češka so sicer klicali nekateri podjetniki in predlagali velike, tudi 70-milijonske posle ter seveda zaslužke, a jih je zavrnil, češ da pomaga samo za potrebe vlade, ne sodeluje pa v vojnem dobičkarstvu. Razen Salusa so se nato vsi umaknili.





»Podjetje Acron ( z njim je zavod za blagovne rezerve podpisal tri pogodbe) se je do zdaj izkazalo za enega najzanesljivejših partnerjev pri dobavi zaščitne opreme v boju z novim koronavirusom. Z njim so bile podpisane tri pogodbe,« so sporočili z gospodarskega ministrstva, ki ga vodi Zdravko Počivalšek. Različni dobavitelji so podpisali marsikaj, a le redke pogodbe so bile realizirane, so še priznali.

Zakaj ne kupujejo neposredno?

Številni se te dni sprašujejo zakaj ministrstvo ni predlagalo spremembe zakona, s katero bi lahko zaščitno opremo kupovali brez posrednikov, naposredno od dobaviteljev? »Zavod za blagovne rezerve sklepa zgolj pogodbe s slovenskimi dobavitelji, saj poslovanje s tujimi subjekti v izrednih razmerah, ki trenutno vladajo na svetovnem trgu zaščitnih sredstev in opreme, predstavlja preveliko tveganje. V trenutnih razmerah je namreč za nakup zaščitnih sredstev pri tujih podjetjih oziroma direktno pri proizvajalcih velikokrat zahtevano predplačilo, kar povečuje tveganje za javne finance. Zavod za blagovne rezerve se ravno zaradi možnosti prevar ne poslužuje predplačil in mora zato dobavitelj sam poskrbeti za zavarovanje posla in nase prevzeti ta tveganja. Zavod tudi nima predstavnikov v tujih državah, ki bi se neposredno pogajali s proizvajalci oziroma dobavitelji in preverjali ustreznost in predvsem zanesljivost njihovih ponudb. V času izrednih razmer ni smiselno spreminjati obstoječe prakse, ravno zaradi zgoraj omenjenih nevarnosti, ki bi lahko imele posledice za državni proračun,« pojasnjujejo na ministrstvu.


 

Res predvsem donacije, nakupov pa bolj malo?

Kolikšna je skupna vrednost pogodb za nabavo zaščitne opreme, ki so jo podpisali in kolikšna je vrednost realiziranih pogodb? Vtis namreč je, da pri realizaciji sploh niso uspešni in se javno hvalijo predvsem z donacijami. Na ministrstvu za gospodarstvo povzemajo, da je skupna vrednost veljavnih pogodb nekaj več kot 116 milijonov evrov, realizacija pa le 5,7 milijona evrov (brez DDV). Donacije se vodijo posebej . Kakšna je njihova vrednost torej ni znano. »Smo pa vsake hvaležni in to tudi javno izpostavimo. To so dejanja povezovalnosti in solidarnosti, ki bi jih v teh kritičnih časih morali zasledovati vsi,« še menijo.