Tiskane izdaje
Ljubljana – Odbor državnega zbora za kmetijstvo je sprejel dopolnilo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki med mogoče vzroke dodaja žled. To je bila največja skrb članov odbora za infrastrukturo, poleg ocene, da bo interventni zakon težko izvedljiv.
Odbor državnega zbora za infrastrukturo in prostor je porabil 12 ur, da je popravil osnovni predlog interventnega zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem. Predlog je zakonodajno pravna služba namreč že zjutraj ocenila kot dokument poln neskladnosti in celo nepravnosti. Poslanci so kljub temu menili, da je zakon mogoče popraviti v razpravi. Pozno zvečer so sprejeli vse člene zakona, ki ga bo že danes obravnaval državni zbor.
Ledena ujma je po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela pokazala na nekatere pomanjkljivosti sistemske zakonodaje, saj nima pravnih podlag za hitro ukrepanje. Zato vladni predlog zakona odpravlja ovire in poenostavlja postopke na področju prostorskih in gradbenih ukrepov.
Po mnenju poslancev SDS premalo, saj daljnovodov ne bo mogoče vkopavati izven obstoječega varovalnega pasu, denimo ob cestah, brez pridobitve gradbenega dovoljenja. Sprejet ni bil niti njihov predlog, da bi državna revizijska komisija pritožbe na razpisih za izvajalce sanacije reševala v treh dneh.
Davkov in prispevkov ne bo
V zakon so poslanci z dopolnilom že pred odmorom dodali nujne ukrepe za odpravo posledic poplav, prispevek iz proračunske rezerve pa zvišali s 13 na 15 milijonov evrov. Vendar so potem zavrnili dopolnila, ki bi odpravila nepremičninski davek za prizadete, gasilcem dodala dodatno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje in znižala obdavčitev lesne biomase. Tudi občine nimajo neposredno namenjenih dveh milijonov evrov pomoči za sanacijo gozdnih in državnih cest.
Vlada sicer predvideva, da bo iz evropskega solidarnostnega sklada dobila med 15 in 20 milijonov evrov, državno infrastrukturo pa bo najbrž obnavljala s posojili EIB. Po Omerzelovih pojasnilih je na železniški infrastrukturi za 41 milijonov, na žičnicah in turističnih objektih za 900.000, na cestah za 9 milijonov, na energetski infrastrukturi pa za 73 milijonov evrov škode.
Jošt Jakša je dodal, da je v gozdovih za najmanj 193 milijonov evrov škode, ki pa jo lahko poveča še namnožitev lubadarja, zato je treba čim prej pospraviti dva milijona kubičnih metrov poškodovanih iglavcev.
Omerzel je napovedal, da bodo tisti, ki niso imeli elektrike, oproščeni plačila omrežnine in priključnine, tako pa tudi davkov in prispevkov. Tisti, ki uporabljajo agregate, bodo dobili delno vračilo trošarin za gorivo, zmanjšan bo tudi katastrski dohodek. Izdane odločbe za posek na prizadetih območjih pa so nične, na novo bodo o njih odločali po sanitarni sečnji.
Žled po novem
