Žlindra ob otroškem igrišču razburila starše, pristojnih ne

Starši otrok, ki obiskujejo pred dvema letoma zgrajeni vrtec na Hudinji, so ob ograji vrtca opazili koščke žlindre. Občina odgovarja, da strokovne delavke na območju, kjer se zadržujejo otroci, odpadka niso opazile. Čeprav bi bila zamenjava zemljine in neoporečna travna ruša nujna že zaradi analiz tal v preteklosti, teh ukrepov ni predvidenih.

Da je žlindra ob ograji vrtca zagotovo bila, pričajo fotografije, tudi ravnateljica Vrtca Tončke Čečeve Irena Hren je povedala, da je videla en košček: »Poslala mi ga je vodja enote. Sama sicer ne vem, kaj je to. Zemlje ob novogradnji sicer po mojem vedenju niso od nikoder vozili. Ampak saj veste, da so težave po vsem Celju.« Starši priznavajo, da so koščke žlindre našli na zunanji strani igrišča, a neposredno ob ograji. »Seveda nas je takoj zaskrbelo, kakšna je celotna površina otroškega igrišča. Zatravitev je precej slaba, čeprav so imeli ob gradnji novega vrtca precej časa in priložnosti, da bi jo bolje uredili,« je dejala ena od mamic malčka, ki obiskuje hudinjski vrtec.

Z mestne občine Celje odgovarjajo, da so novo stavbo vrtca zgradili na isti lokaciji, kjer je bil vrtec postavljen že leta 1971. Območje vrtca ni prav nič večje, zato, kot pišejo z občine, zemlje niso od nikoder dovažali, ampak so uporabili tisto, ki je tam že bila. Ta zemlja pa je onesnažena, kot priča monitoring tal, ki ga je leta 2005 naročila celjska občina.

Preveč kadmija in svinca

Pred enajstimi leti, ko je bila zadnja opravljena analiza tal na otroških igriščih celjskih vrtcev, so analizirali tla na trinajstih otroških igriščih in večina vzorcev tal je imela presežene mejne in opozorilne vrednosti kadmija in svinca. Tako je bilo tudi na igrišču vrtca na Hudinji. Občina ni zamenjala zemljine na nobenem otroškem igrišču v mestu. Naročila je posebno raziskavo, ki jo je izdelal prim. dr. Ivan Eržen, danes direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot pišejo z občine, je Eržen ugotovil, »da je prispevek k skupni obremenitvi z določeno kovino zanemarljivo majhen. V sklepni oceni omenjene raziskave je navedeno, da zaradi igranja na igriščih vrtcev v Celju ne prihaja do povečanega tveganja za zdravje otrok.«

Direktorica Inštituta za okolje in prostor doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik na dejstvo, da ima večina celjskih otroških igrišč presežene mejne in opozorilne vrednosti kadmija in svinca, po nekaj trenutkih tišine zgroženo odgovarja: »Tega pa sploh ne morem komentirati! Mestna občina Celje naj si za vzgled vzame občino Zagorje, kako se zagotavlja varnost in zdravje otrok v vrtcih. Tla saniraš enkrat in imaš potem mir.« Občina Zagorje je namreč letos, ko so v tleh odkrili minimalno presežene opozorilne vrednosti svinca in živega srebra, takoj pristopili k sanaciji zemljine. Zamenjali so zemljo in travno rušo.

Otroci si umivajo roke

Občina je zato, da bi bili otroci v celjskih vrtcih bolj varni, s predstavniki vrtcev in NIJZ pripravila protokol ravnanj pri igri otrok v peskovnikih in na otroških igriščih. V teoriji to pomeni, da mora biti poskrbljeno za primerno vzdrževanje igrišč in peskovnikov, da si morajo otroci pogosto umivati roke, da morajo mokro čistiti tlakovane površine, igrače in igrala. V praksi je vsaj zatravitev problem. »Trava se sproti uničuje, kar je v bistvu logično. Ko 170 otrok teka okoli peskovnika, igral, je trava kmalu uničena. Sproti urejamo travo, ampak tu enostavno ni prave rešitve. Tudi sekanci niso najboljši,« je opozorila Hrenova.

Z občine poudarjajo, da žlindre na območju otroškega igrišča ni bilo. Vendar tudi za ograjo, kjer je otrokom prav tako dostopna, je ne bi smelo biti, poudarja Ribarič Lasnikova: »To ne sodi ne na otroško igrišče ne v njegovo najbližjo okolico. Četudi za ograjo. Območje bi morali nadomestiti z neoporečno travno rušo. Občina je dolžna in odgovorna, da se otroci igrajo v zdravem okolju in da starši lahko mirno spijo.«