Tiskane izdaje
Urad informacijske pooblaščenke je pri rutinskem preverjanju baz podatkov državnih inštitucij vzel pod drobnogled register davčnih zavezancev. Ugotovili so, da je kar 153 od 200 zaposlenih gledalo podatke, ki jih niso potrebovali za opravljanje dela, kar pomeni, da so neupravičeno posegli v zasebnost. A davčna uprava ni edina ustanova, ki razpolaga z našimi podatki. Navadni smrtniki se premalo zavedamo, da svoje osebne podatke prostovoljno zaupamo tudi drugim organizacijam ali podjetjem. Zlorabe pa so, ob neupoštevanju zakonodaje in predpisov s tega področja, zelo preproste. Če velja, da je eden bistvenih elementov demokracije ravno svoboda in varovanje zasebnosti, se lahko ob zlorabi osebnih podatkov hitro spotaknemo ob ta temelj demokracije.
Kaj so osebni podatki
Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, ne glede na obliko, v kateri je ta izražen. Določljiva fizična oseba pa je tista, ki jo lahko neposredno ali posredno identificiramo po njenih identifikacijskih številkah - EMŠO, davčni številki, telefonski številki, registrski številki vozila in podobno. Mednje sodijo tudi podatki, ki so značilni posameznikovo fizično, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto. To so zaposlitev, naslov, funkcija, položaj ali status. Vendar samo zbiranje osebnih podatkov še ne pomeni nujno zlorabe. Zlorabe večkrat omogočamo ljudje kar sami, saj svoje podatke razkrivamo vsepovprek. V zadnjem času predvsem pri raznih nagradnih igrah prek spleta. Ni odveč opomniti, da je vsakršna objava brez osebne privolitve posameznika prepovedana.
Pošteni ljudje se nimajo česa bati?
Čeprav nekateri posamezniki v zlorabah osebnih podatkov ne vidijo nič spornega, češ če si pošten, se nimaš česa bati, zagotovo ni vedno tako, saj zlorabe lahko posežejo tudi na izredno občutljivo področje - posameznikovo zdravje. Ravno s takimi prijavami ima informacijski pooblaščenec največ opravka. »Če govorimo o evidencah, ki jih na podlagi zakona vodijo upravljavci osebnih podatkov s področja javnega sektorja, lahko rečemo, da je informacijski pooblaščenec največ prijav prejel zaradi suma nezakonitega vpogledovanja v zdravstvene evidence. Večino takšnih prijav so vložili poškodovanci, ki so najpogosteje zaradi poškodb, nastalih v prometni nesreči, obiskali oziroma bili prepeljani na urgenco. Gre za primere, ko so poškodovanci po obisku urgence od družb, ki se ukvarjajo s svetovanjem ter posredovanjem pri izplačilu zavarovalnih odškodnin, po pošti na svoj domači naslov prejeli oglasna sporočila. Iz prijav in naših ugotovitev izhaja, da so odškodninske družbe osebne podatke oškodovancev nezakonito pridobile od osebja v bolnišnici ter jih potem uporabile za pošiljanje propagandnega gradiva. V takšnih primerih ne gre za človeško radovednost (kot v zadnjem primeru DURS, o. p.), ampak za zbiranje osebnih podatkov z namenom, da se ponudbe oziroma propagandna sporočila pošljejo točno določeni ciljni skupini. Informacijski pooblaščenec je zoper odgovorne zato že uvedel postopke o prekršku,« je povedala Nataša Pirc, informacijska pooblaščenka RS.
Več v NeDelu!
