Tiskane izdaje
To smo med drugim zvedeli na današnji tiskovni konferenci na ljubljanskem Magistratu od predsednika natečajne komisije prof. Janeza Koželja, ki se je je poleg ljubljanskega župana Zorana Jankovića udeležil tudi mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus.
Koželj je povedal, da je omenjeni natečaj izjemno pomemben, saj pomeni drugi najpomembnejši korak pri izvedbi 30 let stare zamisli, da v Ljubljani zgradimo središče multikulturnega dialoga in ne le molilnice za tukajšnjo islamsko versko skupnost.
V konkurenci 44 rešitev so člani komisije zmagovalno rešitev podprli soglasno (tudi drugo in tretjo nagrado bosta dobila slovenska biroja), saj je po Koželjevih besedah najbolj popolna in je hkrati od vseh najbolj natančno upoštevala zelo jasna natečajna navodila. Kot posebni svetovalec komisije jo je podprl tudi »doktor arhitekture« dr. Latifa Muhammad Anwar Mereiki iz Katarja.
To je pomembno zato, ker je po besedah muftija Nedžada Grabusa denar za njeno gradnjo takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja obljubil katarski emir.
Koželj o projektu sicer ni govoril zelo podrobno, je pa povedal, da je pri njem ključna njegova prostorska razporeditev. Gre namreč za zelo odprto strukturo, ki omogoča lahek javni dostop, hkrati pa zagotavlja intimnost obredij.
Grabus je bil le nekoliko konkretnejši. Najprej je dejal, da je srečen, ker je prevladalo prepričanje, da je islam lahko tudi sinteza med Vzhodom in Zahodom, na kar nakazuje tudi zmagovalna arhitekturna rešitev. Ta je namreč zelo sodobna in bo za vse tiste, ki prisegajo na tradicionalno islamsko arhitekturo (zlasti pri minaretu), razočarani. Hkrati je malce hudomušno pripomnil, da bo Ljubljana najlepše mesto na svetu šele tedaj, ko bo zgrajena džamija.
S tem se je strinjal tudi župan Zoran Janković, ki je dejal, da mora imeti vsak človek svoj prostor za spoštljivo izvajanje verskih obredov in da je tudi njemu vedno nerodno, ko sliši, da se največji islamski verski obredi izvajajo v športni dvorani Tivoli. Zanj je ta projekt po pomembnosti sicer primerljiv s tistim v Stožicah, saj je del medkulturnega dialoga in pomeni umikanje ovir in razmišljanj, da nekateri ne sodijo v našo državo. Po njegovem prepričanju bodo projekti za gradnjo izdelani v pol leta, gradbeno dovoljenje izdano konec prihodnjega leta, otvoritev centra pa pričakuje v letu 2014.
Nedžad Grabus je priznal, da ima islamska skupnost iz naslova nakupa zemljišča in najetih posojil zanj še vedno 1,87 milijona evrov dolga, a so v projekt doslej vložili že pet milijonov evrov, tako da poti nazaj ni več. V primeru pomanjkanja denarja bi ga gradili kvečjemu postopno (najprej sakralni del, potem še drugo).
