Tiskane izdaje
Po podatkih ministrstva za izobraževanje so okužbo z novim koronavirusom do 17. septembra potrdili pri devetih zaposlenih v vrtcih, 46 zaposlenih v osnovnih in sedmih v srednjih šolah. V vrtcih so okužbo potrdili pri enem samem otroku ter pri 55 osnovnošolcih in 23 srednješolcih. Zaposlenih v osnovnih in srednjih šolah je okoli 26.000, osnovnošolcev in srednješolcev je skupno več kot 260.000.
Kot so danes sporočili z ministrstva, ni razloga, da pouka ne bi imeli v šoli, poteka naprej po zelenem modelu B. Ta model ne predvideva mask v razredih, ampak le v skupnih prostorih. Tako je tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec dejala, da pravila o nošenju maske ostajajo enaka, da jo torej učenci tretje triade in dijaki nosijo le, kadar prehajajo po šoli in kadar ni mogoče zagotoviti dovolj razdalje. Slabo uro kasneje je vladni govorec Jelko Kacin izjavil: »Za zadnjo triado velja, da bodo maske nosili tudi učenci, prav tako dijaki in študenti. Učitelji in vzgojitelji bodo nosili masko povsod, razen pri športni vzgoji.« Po priporočilih, ki jih je NIJZ za vrtce in šole objavil danes in veljajo za prihodnji teden, so maske predvidene v skupnih prostorih.
Vlada je med izjeme pri nošenju mask poleg otrok do vključno 6. razreda uvrstila tudi vzgojitelje v vrtcih, ob zagotavljanju razdalje še učitelje do vključno 6. razreda in starejše šolarje. Čeprav je bilo sprva napovedano drugače, pa je med izjeme, za katere odlok ne velja, vlada uvrstila tudi vzgojitelje predšolskih otrok in pomočnike vzgojiteljev pri opravljanju neposrednega dela z otroki, v primeru zagotavljanja vsaj dveh metrov medosebne razdalje pa pri izobraževalni dejavnosti mask prav tako ne bo treba nositi učiteljem do vključno 6. razreda osnovne šole.
Učencem od 7. razreda osnovne šole dalje in dijakom srednjih šol mask ne bo treba nositi, če je pri izobraževalni dejavnosti možno zagotoviti vsaj 1,5 metra razdalje. Prav tako so med izjemami osebe, ki izvajajo organizirano športno vadbo. STA
Učencem od 7. razreda osnovne šole dalje in dijakom srednjih šol mask ne bo treba nositi, če je pri izobraževalni dejavnosti možno zagotoviti vsaj 1,5 metra razdalje. Prav tako so med izjemami osebe, ki izvajajo organizirano športno vadbo. STA
Ostra nasprotovanja
»Maske pri pouku so nesprejemljive! Predstavljajte si, da govorite v masko šest ur. Ko se o takih stvareh razpravlja, nas nihče nič ne vpraša. Mi moramo taka navodila upoštevati, kaj pa, če starši otrok ne bodo več hoteli pošiljati v šolo? Držimo se vseh priporočil, zračimo, čistimo, ampak to je pa preveč. Poleg tega gredo ti isti dijaki potem iz šole in se družijo z drugimi. Treba je krepiti ozaveščanje, ne pa odrejati tako rigoroznih ukrepov. To je moje osebno mnenje,« je dejala predsednica zveze srednjih šol in dijaških domov Fani Al Mansour.
Starši, učitelji, vzgojitelji, ravnatelji opozarjajo, da maske med poukom niso primerne. FOTO: Jure Eržen/Delo
Od jutra do opoldneva je dobil okoli 150 pisem ogorčenih staršev, pravi predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan: »Zelo sem skeptičen do teh ukrepov, ker mi preveč smrdijo po politiki in premalo dišijo po stroki. Ali je imel vladni govorec kdaj masko na tiskovni konferenci? Če verjamemo najbolj črnim scenarijem, da lahko virus seže osem metrov daleč, potem je Kacin opljuval vse zbrane novinarje. Naj si nadene masko, potem pa naj sedem ur govori vanjo. Šole niso generator okužb, ukrepi pa so skregani s pedagoško stroko. Vsekakor za nas nič od tega ne velja, dokler ne bo uradnega odloka vlade.« Pričakujejo tudi okrožnico s podrobnejšimi navodili, za katero je Kacin dejal, da jo je ministrstvo za izobraževanje že poslalo šolam, vendar je te še nimajo.
Tudi v vrtcih nočejo mask
Predsednica skupnosti vrtcev Janja Bogataj je zgodaj zvečer še vedno čakala na okrožnico ministrstva in upala: »Odločno smo proti maskam, ker so v pedagoškem smislu zelo škodljive. Predšolski otrok se uči drugače, mora videti obraz, mimiko. Navodila NIJZ, ki jih imamo zdaj, so korektna in se jih držimo, čeprav imamo s tem veliko dela. Nedopustno je, da so v to posegli, ne da bi nas vprašali. Ob novih ukrepih je še vprašanje glede merjenja temperature. Kdo jo bo kontroliral na vhodu in ali naj jo merimo tudi staršem? Navsezadnje starši prav tako prihajajo v vrtec. Veliko je še neznank.«
Zelo ostro so se na napovedane spremembe odzvali tudi v Svizu. Glavni tajnik Branimir Štrukelj je ogorčen: »Napišeš odlok in se otreseš odgovornosti! Kdo bo meril temperaturo? Komu vse jo izmeriti? Brez dodatnega kadra ne bo šlo. Kdo bo plačal maske? Kako je govoriti z masko, pa se je najbolje pokazalo na današnjem nastopu notranjega ministra Aleša Hojsa. Po pol minute jo je snel, saj da z njo ne more govoriti. Naj gre z masko v razred za sedem ur! Pa našo ministrico, ki je rekla, da se nič bistvenega ne spreminja, naj vzame s sabo.«
Starši: Naj se dogovorijo
Predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Tone Meden je dejal, da podrobnejše raziskave o strinjanju staršev z nošenjem mask niso izvedli: »Vemo, da je to trenutno danost, ne le v Sloveniji, tudi širše. Na drugi strani je razumljivo, da smo se starši spraševali, kako bi lahko 13-, 14-letni otroci kakovostno opravili šolske obveznosti z masko na obrazu ves čas pouka. Tako dolgo nošenje maske je težko tudi za odrasle, kaj šele za otroke. Imamo občutek, da glede strožjega režima uporabe obraznih mask ni bilo soglasja niti med obema vpletenima ministrstvoma - za zdravje in šolstvo. Informacije se namreč iz dneva v dan spreminjajo, kaže pa, da je bilo danes doseženo soglasje, saj je je ministrica za šolstvo napovedala okrožnico šolam, v kateri naj bi pisalo, da bodo maske obvezne le v določenih okoliščinah in sicer takrat, ko se bodo skupine mešale in ko ne bo mogoče zagotoviti razdalje 1,5 metra med učenci. Torej ne ves čas pouka. Še vedno pa, tako kot doslej, v skupnih prostorih. Torej je danes mogoče sklepati, da v šolah ne bo šlo za tako hudo zaostritev ukrepov, kot je bilo razumeti še včeraj. Smiselno bi bilo, da se šolski in zdravstveni resor v prihodnje še pred sejami vlade povsem uskladita in argumentirano dogovorita za rešitev oziroma ukrep, ki bo strokovno utemeljen ter izveden tako, da bodo posledice čim manj slabe. Da posledice bodo, je jasno, stremeti pa je treba za tem, da bodo ukrepi uravnoteženi tako, da bodo čim manj prizadeli pedagoški proces, hkrati pa zagotovili dovolj visoko stopnjo varnosti oziroma sprejemljivo tveganje.«
