Zmožnost vzajemne države

Toliko in tako hudih besed o kaki državni instituciji, kot jih je bilo tokrat izrečenih v Laškem na sestanku o Vzajemni, v naši državi ne slišimo prav pogosto. Agencija za zavarovalni nadzor, ki bi kot edina nadzorna institucija v državi morala varovati interese zavarovancev, si je prav iz njihovih ust prislužila enoznačno oceno: negativno. Agenciji so očitali predvsem dvoje: predolgo mižanje na obe očesi, saj so bile javno opažene velike težave in sprejeti sklepi nični že na nekaj zaporednih skupščinah Vzajemne. Ko je (končno) ukrepala, je to naredila tako, da je zavarovance ponovno odrinila od sodelovanja pri upravljanju Vzajemne.

Delo agencije je zastavljeno tako, da v njej odloča vsega skupaj pet ljudi, ki s tem bedijo nad vsemi slovenskimi zavarovalnicami, te pa imajo v rokah nepredstavljive vsote denarja slovenskih državljanov. Zato seveda ni vseeno, kako odloča agencija, komu pogleda skozi prste in komu ne.

Veliko denarja obračajo zavarovalnice v drugih državah in po nekaterih ocenah so menda ob sedanji krizi tudi naše zavarovalnice izgubile v tveganih naložbah na svetovnih borznih parketih blizu tretjino denarja, ki so jim ga posamezniki zaupali, da bi bili bolj varni ob morebitni nesreči in nezgodi. Tokrat izrečeni dvom zavarovancev Vzajemne o učinkovitosti in sposobnosti agencije, ki je sicer zadeval druge stvari in ne recesijskih izgub (Vzajemna teh izgub ni imela), je zato pomemben. Ker državljani, v tem primeru kar 900.000 zavarovancev Vzajemne, niso bili zadovoljni z delom agencije, so se samoorganizirali in v Laškem naslovili apel po odstavitvi vodstva agencije na vlado. Ta namreč imenuje poglavitne zavarovalne nadzornike vsakih pet let.

Zaradi tega razloga so zavarovanci Vzajemne tokrat bolj kot kdaj prej pogrešali finančnega ministra Franceta Križaniča, ki je svojo odsotnost opravičil z delom »v drugih sistemih, ki so v težavah«. In njihova ocena, da ni pomembnejšega sistema v državi v tem trenutku, kot je Vzajemna, je točna. Ne zaradi vsote denarja, ki jo zbere, ne zaradi izrednih razmer, ki so prav z imenovanjem izredne uprave zdaj tudi uradno potrjene, in ne zaradi glasnosti akterjev okrog Vzajemne. V Vzajemni se zrcali naša država zdaj in Vzajemna simbolično napoveduje prihodnost tej državi in njenim prebivalcem vnaprej. Kakšna bo ta prihodnost, bo torej videti prav v urejanju Vzajemne.

Vzajemne družbe (takih je v Evropi kar 800) namreč v nasprotju z delniškimi družbami niso ustanovljene zaradi ustvarjanja profita, temveč omogočajo ljudem po najcenejši poti priti do potrebnih storitev. V desetletnem obstoju naše (edine!) Vzajemne so vzajemnost nenehno zlorabljale ozke skupine, ki so se prisesale na njena vimena, kot so se prisesale tudi na vse druge vire, kjer za skupne potrebe zbiramo denar državljani. Takšno stanje so vsakokratne politike očitno tudi zakonsko podpirale. Če bo sedaj država s svojimi mehanizmi zmogla urediti Vzajemno in tako spodbuditi nastanek več podobnih družb v Sloveniji, imamo vendarle še možnost, da s poti krutega novega (ne klasičnega), mafijsko obarvanega kapitalizma, na kateri smo sedaj, zavijemo v bolj mirne in človeško spodbudne vode socialnega kapitalizma.

Ali ima država, v njenem imenu seveda politiki z Borutom Pahorjem na čelu, tak namen in ali sploh še ima zmožnost delovanja v dobro ljudi, se bo torej pokazalo prav na Vzajemni. Videli bomo, ali je naša država še vzajemna in torej smiselna za večino ali služi samo ozkim interesom peščice novih bogatašev.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela