Tiskane izdaje
Inštitut za ekonomska raziskovanja je iz prvih rezultatov mednarodne raziskave Share izluščil temeljne značilnosti starejšega prebivalstva v Sloveniji. Na podlagi 4000 terenskih anketiranj so ugotavljali zdravstvene, socialne in ekonomske razmere starejših od 50 let. Naša država je ena tistih v Uniji, ki so procesom staranja najbolj izpostavljena. Izdana monografija naj bi z nizanjem stanja, problemov in potenciala starejšega dela prebivalstva bila podlaga za kakovostne sistemske rešitve, ki jih starajoča se družba potrebuje. Zbrani podatki se že uporabljajo za reformo dolgotrajne oskrbe in zdravstva ter za belo knjigo v okviru priprav na prihodnjo reformo pokojninskega sistema. In kaj so podatki pokazali?
Slovenske ženske so najmanj let zdrave
Razlika med pričakovanim trajanjem življenja in pričakovanimi zdravimi leti je v Sloveniji največja med vsemi državami EU za ženske in druga največja za moške. Pričakovana zdrava leta so bila leta 2012 56,5 leta za moške in 55,6 za ženske, kar je daleč pod povprečjem EU, ki znaša 61,5 leta za moške in 62,1 za ženske. Po splošnem indeksu zdravja je Slovenija v zgornji lestvici, za artritisom zbolevamo manj od povprečja, sicer pa sta najbolj zdravi državi Danska in Švica, najmanj zdrava pa je Madžarska. V Sloveniji kadi približno vsak sedmi prebivalec, star 50 let ali več, kar nas med državami, ki sodelujejo v raziskavi Share, uvršča med tiste z manjšimi deleži kadilcev. Kadi več moških kot žensk, kar je značilno tudi za druge države in starostne skupine.
Kognitivne funkcije v pokoju upadajo
Kognitivne funkcije upadajo z leti, kar je značilno za prebivalce vseh držav, enako velja, da sposobnost možganov hitreje upada pri tistih, ki niso več zaposleni in so manj izobraženi. Nekoliko slabše rezultate pri kognitivnih funkcijah so v raziskavi pokazale vse države vzhodnoevropskega modela skupaj s Slovenijo, ki je po vrednostih vseh kognitivnih funkcij (z izjemo verbalnih sposobnosti) uvrščena slabše od povprečja. Po tako rekoč vseh funkcijah so najslabše države sredozemskega blaginjskega sistema.
Sedem odstotkov jih misli na samomor
Pri nas imajo starejši najmanj dvakrat višji količnik samomora, kot je skupno povprečje držav EU. V Sloveniji je približno sedem odstotkov ljudi starih 50 let ali več v zadnjem mesecu razmišljalo o samomoru. Med samomori najdemo več moških, med poskusi samomorov pa več žensk. O samomoru pogosteje razmišljajo ljudje, ki živijo sami. Na samomorilne misli imajo velik vpliv tudi ekonomske razmere, večji delež starejših s samomorilnimi mislimi meni, da finančno težko shaja. Zdravila za depresijo v Sloveniji v primerjavi z drugimi 18 državami, vključenimi v raziskavo, jemlje najmanj ljudi, le dva odstotka, štiri ali več simptomov depresije pa doživlja 26 odstotkov vprašanih.
Sadje in zelenjavo radi jedo
Vsak dan sadje ali zelenjavo je kar 85 odstotkov Slovencev, starih 50 let ali več. S tem se uvršamo precej visoko nad povprečje med drugimi članicami. Priporočene štiri dnevne obroke ali več pa zaužije malo manj kot četrtina starejših, s čimer Slovenija zaseda drugo mesto. Kljub temu štiri obroke ali več zaužije le 22 odstotkov vprašanih, nezadostno uživanje obrokov (dva ali manj na dan) pa je prisotno pri 27 odstotkih starejših. Priporočilom o rednem uživanju obrokov ter sadja in zelenjave bolje sledijo tisti, ki finančno shajajo lažje. Premalo tekočine (le eno do dve skodelici na dan) zaužije 16 odstotkov starejših, ki s tem resno tvegajo dehidracijo. Večji delež teh je raziskava zaznala med starejšimi od 80 let, tistimi, ki težje shajajo skozi mesec in ki živijo v ruralnem okolju. Raziskava je ugotovila tudi, da starejši v Sloveniji užijejo premalo beljakovin, predvsem nižje izobraženi in bolj revni, kar lahko vodi do neenakosti v zdravju.
Imajo največje stanovanjske stroške
Pri nas starejši za stroške stanovanja, skupaj s stroški za kurjavo, v primerjavi z njihovimi dohodki porabijo največ v Evropi. Zaradi tega se omejujejo pri zadovoljevanju drugih potreb, skrb za nepremičnine pa jih obremenjuje tudi fizično. Najučinkovitejša strategija za zmanjšanje previsoke stanovanjske potrošnje je sprememba bivališča, vendar je stanovanjska mobilnost starejših zelo omejena, v Sloveniji pa jo omejujejo še dodatni dejavniki. Podatkih raziskave ugotavljajo, da so Slovenci najmanj stanovanjsko mobilni v Evropi. Vzrok je to, da imamo izjemno velik delež lastniških stanovanj in nedelujoč nepremičninski trg. Avtorji raziskave poudarjajo pomembnost uveljavitve nepremičninskega davka.
Največ jih dela v javni upravi
Evropska delovna sila bo v prihodnjih desetletjih postala starejša kot kdajkoli prej. V mnogih državah EU bodo starejši delavci predstavljali 30 odstotkov za delo primernih. Stopnja zaposlenosti starejših delavcev pa je zdaj pod 50 odstotki. Največji delež starejših v Sloveniji dela v javni upravi. Poleg Portugalske ima Slovenija najmanjši delež tistih starejših, ki delajo v zasebnem sektorju. Delež samozaposlenih med starejšimi je v Sloveniji povprečen. Raziskava je ugotovila tudi, da tisti starejši, ki so bolj zadovoljni z delom, svojimi dohodki odhajajo manj pogosteje na bolniško in tam ostanejo manj časa.
