V stiku z novim koronavirusom vsak 30. Slovenec

Z nacionalno raziskavo o razširjenosti covid-19, ki bo trajala pol leta (zdaj se je končala prva faza) in v kateri sodelujejo tri fakultete (medicinska fakulteta, fakulteta za računalništvo in fakulteta za družbene vede), so želeli dobiti odgovore na to, koliko ljudi v Sloveniji je v tem trenutku aktivno okuženih z virusom sars-cov-2, koliko med njimi jih sploh ne ve, da so okuženi, in koliko ljudi v državi je prišlo v stik z virusom sars-cov-2 in je bolezen covid-19 že prebolelo. Analiza bo podlaga za nadaljnje sproščanje ukrepov.


 

Nizka prekuženost

Med 1368 testiranimi so odkrili 41 takih (3,1 odstotka), ki so imeli v krvi protitelesa proti novemu koronavirusu. Med osebami s prisotnimi protitelesi sta bili dve aktivno okuženi: ena novoodkrita in ena z že predhodno potrjeno okužbo.

Preiskovancem, ki so jim v opravljeni prvi fazi raziskave vzeli nosno-žrelni bris in vzorec krvi, bodo zdaj sledili vsakih 14 dni. V telefonskih pogovorih bodo spremljali njihovo stanje in temu primerno ukrepali s ponovnimi brisi in analizami.

Pri dejanskem številu sodelujočih lahko raziskovalci z 98-odstotno gotovostjo trdijo, da je prekuženost prebivalcev Slovenije med 2,1 odstotka in 4,4 odstotka, s 95-odstotno gotovostjo pa lahko trdijo, da je prekuženega od dveh do štirih odstotkov prebivalstva. V Ljubljani je 3,3-odstotna prekuženost, v Mariboru pa 1,3-odstotna.

Raziskovalci lahko iz pridobljenih podatkov sklepajo, da je do prejšnjega tedna v stik z novim koronavirusom prišel vsak 30. prebivalec Slovenije oz. 66.000 oseb, .

Katere teste za določanje protiteles v krvi pa so uporabili in koliko so zanesljivi? Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pri ljubljanski medicinski fakulteti je pojasnil, da so pregledali, kakšni testi so na voljo, in se posvetovali z evropskimi kolegi. »Na tem področju vlada še negotovost, testi so pravkar prišli na tržišče. Izbrali smo tistega, ki se ga je po konsenzu strokovnjakov dalo oceniti kot najbolj primernega po performansah, ki se jih pri takih testih ocenjuje – to je specifičnost in občutljivost,« je povedal Petrovec, ki komercialnega imena testa ni navedel. 

 

Ključna velikost vzorca

Vodja raziskave prof. dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo je poudaril, da ima Slovenija enega najboljših registrov prebivalstva, zato se verjetnostni oziroma znanstveni vzorci, narejeni iz registra, ujemajo s populacijo prav v vseh značilnostih (ne le v socio-demografskih).



Velikost vzorca (3000 državljanov) je bila določena kot ravnotežje med zahtevano natančnostjo ocen in omejitvami časa ter predvsem človeških in finančnih virov, ki so bili za to zahtevno nalogo na voljo. Vzorec je izdelal Statistični urad Republike Slovenije, pri čemer je uporabil preverjene in standardizirane postopke.

Prof. dr. Blaž Zupan s fakultete za računalništvo na debate o tem, ali je bil vzorec dovolj velik in ali bodo zaradi tega izsledki dovolj relevantni, odgovarja: »Ne le da je bil vzorec dovolj velik, ampak tudi to število 3000 je bilo zelo dobro izbrano. Točno to številko smo potrebovali pri tej raziskavi. Bila je izbrana premišljeno.«


Podvojitev vzorca bi po njegovem pomenila še enkrat več dela, še enkrat več časa in še enkrat več sredstev. Kot kažejo ugotovitve, bi z raziskavo s pol ali še enkrat večjim vzorcem dobili enake rezultate. 

Za vzorec 3000 ljudi se je zbralo 300 točk in okoli teh točk deset ljudi, da se je lahko raziskava pospešila oziroma da je bil odvzem vzorcev hitrejši. Tudi okoli teh točk se je upoštevala stratifikacija po spolu, starosti in geografskih značilnostih. »Mislim, da je vzorec popolnoma reprezentativen in dejansko ni bil voden glede kakršnih koli značilnosti, ki bi to raziskavo naredile pristrano,« je še dodal Zupan.




 

Prvi na svetu

Gre za prvo raziskavo na svetu, ki je izmerila prekuženost na reprezentativni populaciji neke države z merjenjem protiteles proti novemu koronavirusu, ki je uporabljala združeni diagnostični pristop ugotavljanja prekuženosti (protitelesa) in trenutne okuženosti (SARS-CoV-2 RNA v brisu), z longitudinalnim spremljanjem kohorte reprezentativnega vzorca populacije neke države. Raziskava je bila opravljena v rekordno hitrem času.

V zvezi s tem je prof. Zupan poudaril, da je šlo za dvotedenski programerski maraton: »Sodelovali so študentje, ki so izjemni, vestni in inteligentni, seveda s pomočjo mentorjev, a vseeno je mladina, ki jo ima Slovenija, izjemna. Če sem se kaj naučil pri tej raziskavi, je to, da me ne skrbi za prihodnost moje države in za mojo pokojnino.«

Na fakulteti za računalništvo in informatiko so namreč razvijali aplikacijo, ki bi informacijsko podprla celotno študijo in bi omogočala, da so podatki varno shranjeni in da je aplikacija enostavna za delo. To pomeni, da 50 ljudi, ki aplikacijo uporablja, ni treba nič učiti: »Da jim je v trenutku, ko se nanjo priključijo, vse jasno.« Ta sistem, ki uporablja tudi metode umetne inteligence za prepoznavanje določenih pisav, so po Zupanovih besedah razvili v dveh dneh.

Ideje za nove raziskave

Sicer pa bi bil lahko koronavirus v Sloveniji prisoten že januarja, ko je bilo veliko obolenj z gripo, ki bi bila lahko v resnici nov koronavirus. Zdravnik iz Pariza je namreč ponovno analiziral brise 14 bolnikov, ki so jih decembra in januarja sprejeli v bolnišnico zaradi gripe, in med njimi našel enega pozitivnega na novi koronavirus. Bi takšno raziskavo na brisih iz preteklosti lahko opravili tudi pri nas? Stare vzorce je možno pregledati, saj so shranjeni, a je brez privolitve posameznih bolnikov ne morejo izvesti, je odgovoril Poljak. O smiselnosti take študije bodo strokovnjaki po njegovih besedah še premislili.

Tistim, ki bi radi preverili, ali imajo v krvi protitelesa proti novemu koronavirusu, bo v prihodnosti omogočeno samoplačniško testiranje. Test pove samo to, ali smo se s tem virusom že srečali, Petrovec pa si ne ne bi upal napovedati, ali smo dolgoročno nanj tudi imuni.

Oktobra bo sledila druga faza raziskave. S primerjavo vzorcev v aprilu in oktobru bodo ugotovili, kaj se zgodi poleti, ko pričakujejo tudi največje migracije prebivalstva. »Rezultati nas bodo pripravili na novo zimsko sezono oziroma čas, ko so značilne številne respiratorne okužbe zgornjih dihal, za katere so krivi različni povzročitelji – od virusa gripe, respiratornega sincisijskega virusa do starega in novega koronavirusa,« je zaključil Poljak.

Iz podatkov, ki so jih pridobivali v zdaj opravljeni študiji, ne morejo sklepati na stopnjo smrtnosti.