„Znanje je ključ za soočanje z globalizacijo“

Ljubljana - Evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik je na današnji konferenci v Ljubljani ob začetku sedmega okvirnega programa Evropske unije za znanost in raziskave menil, da je globalizacija najpomembnejši vzrok za spremembe v svetu. Za soočanje z njimi je potrebno znanje in odločitev Slovenije, da bo s pomočjo evropskih sredstev krepila raziskovalne kapacitete, je korak v pravo smer, je dejal Potočnik.

S tem država "krepi najvitalnejši del svojih gospodarskih in razvojnih potencialov", je opozoril Potočnik in dodal, da je partnerstvo v znanosti in inovacijah, kakor ga vzpostavlja sedmi okvirni program, najpomembnejše za učinkovito udejanjanje sprememb.

Janša: EU v raziskavah zaostaja za ZDA

Premier Janez Janša je ob tem opozoril, da EU v raziskavah zaostaja za ZDA, pri čemer je v Sloveniji ta težava še "potencirana." Po mnenju Janše je temeljna težava EU in Slovenije premajhna sposobnost znanje preliti v koristne izdelke in storitve, ki bi se jih dalo tržiti. "Ne gre samo za znanje, gre tudi za poslovne priložnosti," je poudaril Janša in dodal, da oplemenitenje gospodarstva z znanjem pomeni večjo konkurenčnost prvega.

Rdeča nit sedmega okvirnega programa EU na področju znanosti in raziskav so pri tem po mnenju slovenskega gospodarskega ministra Andreja Vizjaka temeljni srednja in mala podjetja kot hrbtenica evropskega gospodarstva. EU izgublja delovna mesta, saj ne more konkurirati državam z nižjo ceno delovne sile. Odgovor na ta izziv je po Vizjakovem mnenju znanje in njegova uporaba v gospodarstvu.

Kako izboljšati kvaliteto življenja in hkrati ostati konkurenčen?

Sedmi okvirni program se po besedah Potočnika vpenja v lizbonsko strategijo, katere cilj je najti odgovor na temeljni izziv EU: kako izboljšati kvaliteto življenja in hkrati ostati konkurenčen. Odgovor ni v zniževanju socialnih in okoljskih standardov, ampak v znanju. "Vedeti več in biti boljši," je bil jasen Potočnik.

Potočnik in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan sta se strinjala, da je eden izmed glavnih izzivov v prihodnje vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora (ERA), ki bo spodbudil pretok znanja med raziskovalci iz različnih držav. Kot je ob tem dejal Zupan, je prednost kandidiranja na razpisih okvirnih programov EU predvsem ta, da so projekti ocenjeni in potrjeni na evropski ravni, s čimer se pokaže, kam sodijo slovenska raziskovalna prizadevanja na evropski ravni.

Potočnik je tudi predstavil podatke, v skladu s katerimi je v šestem okvirnem programu slovenski delež znašal 0,89 odstotka, pri čemer ima Slovenija le 0,41 odstotka vseh prebivalcev unije.

Program je težak dobrih 50 milijard evrov

Sedmi okvirni program za obdobje med leti 2007 in 2013 - težak je dobrih 50 milijard evrov - je glavno orodje za financiranje raziskav v EU, z njim pa želi povezava zagotoviti razvoj konkurenčnega gospodarstva in odpiranje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.

Štirje glavni sklopi programa se delijo na tematike, posvečene sodelovanju med znanstveniki v EU, novim idejam, razvoju človeških virov in zmogljivosti. Na konferenci predstavniki Evropske komisije več kot 600 udeležencem predstavljajo vse štiri sklope programa.