Tiskane izdaje
Ljubljana - Zavod za šolstvo na začudenje strokovne javnosti, številnih staršev in učencev, v lanskem šolskem letu ni sofinanciral državnih tekmovanj iz kemije, logike, naravoslovja in matematike. Na izvedbo letošnjih tekmovanj to ne bo vplivalo, zatrjujejo organizatorji.
Tako radikalno, kot je »zavod zavozil letos, ni še nikdar v zadnjih treh letih, odkar vodi razpise,« razlaga Jožef Školč, glavni tajnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije (Zotks). Z razpisi vsako leto zamuja, zato sredstva dobijo šele po izvedenih tekmovanjih, letos pa so ostali celo brez financiranja tekmovanj z nekajdesetletno tradicijo.
Organizatorja teh tekmovanj, Zotks ter društvo matematikov, fizikov in astronomov, sta za neuspeh na razpisu izvedela oktobra. Vse od takrat si v dialogu z njim in pristojnim ministrstvom za izobraževanje zavzemata za njihovo transparentno ravnanje in pošteno obravnavo vseh prijavljenih.
Na odločitev so se takoj pritožili, a še do danes niso prejeli pojasnil, zakaj je razplet tako zelo drugačen, čeprav se razpisni pogoji v primerjavi z letom prej niso spremenili. »Želimo si, da se to razčisti, ker se odločitve nenehno pometajo pod preprogo. Z odločitvami ministrstva za izobraževanje in zavoda, nihče od tistih, ki se ukvarjajo z nadarjenimi otroki, ni najbolj zadovoljen,« dodaja Školč.
»Ta tekmovanja imajo v državi zelo dolgo in uspešno tradicijo. Ocenjujem, da je odločitev o njihovem nefinanciranju nerazumna,« je za Delo presenečeno pokomentiral dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc, ki je še poudaril, da nadarjeni otroci, razen na tekmovanjih, v šolah ne najdejo pravih izzivov. Ker uspeh na javno sofinanciranih tekmovanjih šteje za izjemni dosežek, ki ga učenci in dijaki uveljavljajo pri kandidiranju za Zoisovo štipendijo, mnoge skrbi, da jim je odtegnitev sredstev odnesla štipendijo, vendar na ministrstvu za delo poudarjajo, da je takšne dosežke možno doseči tudi na tekmovanjih, ki jih zavod ne sofinancira. Medtem pa v Zotks poudarjajo, da bi ministrstvo moralo tekmovanja, posebno iz naravoslovja in tehnike, prepoznati za kakovostna in jih podpreti.
Na zavodu za šolstvo pravijo, da šolskih tekmovanj ne ukinjajo, saj te pristojnosti nimajo. Razlagajo pa, da ne morejo prevzeti odgovornosti, da omenjeni organizatorji ne izpolnjujejo razpisnih pogojev. Za preteklo šolsko leto so prejeli 67 vlog za sofinanciranje, a so jih 16 zaradi neurejenega poslovanja, ki ne omogoča pregleda nad stroški tekmovanja oziroma poskuša mednje uvrstiti neupravičene stroške, zavrnili.
Bo država pokorila znanje mladih?
Že štiri mesece, odkar so tekmovanjem na zavodu za šolstvo odrekli financiranje, na ZOTKS pričakujejo, da bo ministrstvo za izobraževanje nad njegovim delom izvedlo upravni nadzor. Radi bi izvedeli, katerih 51 projektov je bilo na razpisu uspešnih in koliko denarja bodo prejeli iz proračuna.
Ministrstvo je obljubilo, da bo raziskalo vse okoliščine, in če bo treba, izvedlo določene ukrepe, razlaga Jožef Školč, vendar jim tudi po en mesec, z izjemo ministrice Maje Makovec Brenčič, nihče ne odgovori na telefonske klice. Poleg finančnih podatkov jih zanimajo tudi metodologija izračunov, koliko denarja pripada komu, saj jo pred njimi skrivajo. To je mogoče le zato, ker zavodu ni treba nikomur polagati računov: »Računali so, da bomo tako kot vedno molčali in bili v strahu, da nas bodo letos ponovno kaznovali,« še ugiba.
Časovnica izvedbe razpisov je neživljenjska, opisuje Školč. V normalnih situacijah bi se potegovali za sofinanciranje nekega projekta in bi v primeru njegove odobritve naredili finančno konstrukcijo, ali se jim izvedba sploh splača ali ne. Tu so stvari obrnjene na glavo – tekmovanje najprej organizirajo, zavod pa kasneje za njihovo sofinanciranje odpre razpis.
V zadnjem razpisu so odkrili kopico nepravilnosti, od tega, da je bila komisija sestavljena v nasprotju s pravili, različno obravnavo prosilcev, med drugim je nekaterim priznala določene stroške, drugim enakih ni, do manjkajočega zapisnika pritožbene komisije. Najbolj sporno je, da v pregledani dokumentaciji zavoda niso našli ključa, po katerem so izračunali višino sofinanciranja posameznega tekmovanja.
Kopica aktivnosti za 1,50 evra
Tekmovanje iz logike so letos že izvedli, medtem ko jih iz naravoslovja in kemije še čaka. Nikakor ju ne mislijo preklicati, se pa hkrati, kot navaja Školč, vsi pri zdravi pameti sprašujejo, zakaj bi to še počeli, če organ, kot je zavod za šolstvo, ki naj bi spodbujal znanje, med vrsticami daje signal, da je to nesmiselno.
Stroškov organizacije ne bodo preložili na otroke ali njihove starše. Ti delno sicer tekmovanja že pokrivajo v obliki skromne kotizacije. Ta, denimo, za tekmovanje iz logike stane 1,50 evra. Usposobiti morajo mentorje, pripraviti naloge, jih natisniti in distribuirati ter vse to ponoviti še na drugi stopnji – državnem tekmovanju. Nato organizirajo še dodatno tekmovanje za uvrstitev na mednarodno olimpijado. Najboljšim štirim udeležencem plačajo odhod, kjer koli na svetu že poteka, za kar jim zavod nameni med 800 in 1500 evri. Celotni stroški so mnogo višji, med 7000 in 16.000 evri.
Za vsa tekmovanja po svetu je lani razpisal 8000 evrov, na ZOTKS pa so samo s stroški potovanj, brez priprav in vsega, imeli krepko čez 100.000 evrov stroškov. Predlani je osem otrok prišlo domov z medaljami: eden z zlato, dva s srebrno in pet z bronastimi.
Zoisova štipendija še dosegljiva
Ukinitev državnega sofinanciranja bi utegnila zmanjšati možnost učencev, nadarjenih za kemijo, matematiko, logiko in naravoslovje, za pridobitev Zoisove štipendije za nadarjene, ki jih financira ministrstvo za delo. V kabinetu ministrice so nam povedali, da so za manever zavoda za šolstvo izvedeli iz medijev. Vendar poudarjajo, da je izjemni dosežek mogoče doseči tudi na tekmovanjih, ki jih zavod ne sofinancira. Ta morajo imeti javno objavljen akt o izvedbi, morajo biti organizirana na vsaj dveh stopnjah – na izobraževalni ustanovi in še občinsko ali regionalno, sofinancirana iz javnih sredstev in se jih lahko pod enakimi pogoji udeležijo iz vseh izobraževalnih ustanov v državi, uvrstitev na državno tekmovanje pa je možna le na podlagi rezultata na predhodnem tekmovanju.
Tudi na zavodu za šolstvo mirijo, da odsotnost državnega sofinanciranja teh tekmovanj sama po sebi še ne pomeni, da so najuspešnejši tekmovalci prikrajšani pri dodeljevanju štipendij. Poleg tega ne vidijo nobenega razloga, da tekmovanja, ki lani zaradi organizatorjev niso bila sofinancirana, ne bi bila sofinancirana v prihodnjih letih, so včeraj zapisali v sporočilu za javnost.
Stroka: Ukrep je škodljiv
Medtem pa Janez Vogrinc, dekan ljubljanske pedagoške fakultete, pravi, da so tekmovanja v znanju iz naravoslovnih predmetov, računalništva, matematike in logike ena redkih možnosti za izkazovanje znanja nadarjenih učencev in dijakov, zato meni, da je odtegnitev financiranja izrazito škodljiv ukrep.
»Udejstvovanje nadarjenih učencev in dijakov na teh tekmovanjih je pomembno za usvajanje poglobljenih znanj v času priprav na tekmovanja, za nadaljnje razvijanje njihovih interesov in karierne orientacije, za krepitev učnih strategij in delovnih navad ter medsebojno spoznavanje in sodelovanje. Izkušnje nadarjenih učencev in dijakov s tekmovanj prispevajo tudi k razvoju njihovih strategij za soočanje z uspehi oz. neuspehi, ki so pomembna popotnica za nadaljnje življenje,« razlaga. Prepričan je, da bi država takšne aktivnosti morala podpirati.
