Znanstveniki pozivajo k (ra)združitvi ministrstva

Zupanc: Visoko šolstvo, znanost in tehnologija se srečujejo s problemi, ki bi jih bilo smiselno reševati s skupno vizijo.

Objavljeno
03. avgust 2014 17.46
SLOVENIJA,LJUBLJANA.30.3.2011 . MINISTER ZIGA TURK O VARCEVALNIH UKREPIH. FOTO:MAVRIC PIVK/DELO
Tina Kristan, Ozadja
Tina Kristan, Ozadja
Ljubljana – Politika spreminja, znanstveniki opozarjajo. Opozarjali so leta 2012, ko se je oblast odločila za superministrstvo (brez področja tehnologije), in opozarjajo danes. Še več, po besedah Marka Jakliča so se uresničila vsa njihova negativna predvidevanja. Naj povzamemo: pametno specializacijo v Evropi kritizirajo, raziskovalne in inovacijske strategije ne izvajamo v celoti, še vedno se sprašujemo, kako izobraziti zaposljiv kader. Prav te odgovore pa bi morali visoko šolstvo, znanost in tehnologija iskati s skupno vizijo.

Osnutek koalicijske pogodbe predvideva novo ministrstvo za okolje in prostor, prvo področje je zdaj pridruženo kmetijstvu, drugo infrastrukturi, javna uprava pa se bo z notranjega ministrstva spet preselila na pravosodno. Tako bi nova koalicija ločila tisto, kar je druga vlada Janeza Janše leta 2012 združila, ali pa v prejšnje stanje vrnila tisto, kar je spremenila leto kasneje vlada Alenke Bratušek. Ta je še kulturi vrnila samostojno ministrstvo, ki je bilo leta 2012 združeno z ministrstvom za šolstvo in šport ter ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, le da je bila tehnologija dana gospodarstvu. In tako je (v nasprotju z drugimi spremembami resorjev) še danes: imamo torej ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Bi tako moralo biti tudi jutri?

Ideja o vrnitvi samostojnega ministrstva, ki bi združevalo visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, se zdi vredna razmisleka raziskovalcu iz gospodarstva dr. Jerneju Zupancu. Pri nas se namreč ta področja po njegovem mnenju srečujejo s problemi, ki bi jih bilo smiselno reševati celostno, s skupno vizijo – denimo trajnostno financiranje znanosti, pametna specializacija in izobraževanje zaposljivega kadra. »Verjetno si vsi, raziskovalci iz javnega sektorja, gospodarstva in visokošolsko osebje, želimo ministra z znanjem in vizijo, in sam si težko predstavljam, da bi lahko ista oseba imela še kakovostne reference tudi s področij vrtcev, osnovnega in srednjega šolstva ter športa.« Prav tako, dodaja, je bržkone zanimiv podatek, da proračun znanosti in visokega šolstva presega proračun marsikaterega drugega samostojnega ministrstva.

Da bi bila znanost in tehnologija v enem resorju, je smiselno tudi po mnenju prof. dr. Marka Jakliča, ki je do konca prejšnjega leta predsedoval svetu za znanost in tehnologijo. Ob tem nas je spomnil na njihov poziv političnim strankam leta 2012, ko je vlada ustvarjala superministrstvo in tehnologijo dodala gospodarstvu. V njem so opozarjali, da bi razdruževanje visokega šolstva, znanosti in tehnologije škodljivo vplivalo na nadaljnji razvoj teh področij ter otežilo, če ne celo onemogočilo izvajanje nacionalne raziskovalne in inovacijske strategije. Če že, pa je, kot so še zapisali, skupno mesto omenjenih področij na ministrstvu, ki bo pokrivalo konkurenčnost in dolgoročen razvoj države. »Žal takrat nismo bili uslišani,« pravi danes Jaklič in, žal, »uresničila so se vsa naša negativna predvidevanja.«

Stroka da, politika ne?

Da bi o razdružitvi ministrstev in združitvi znanosti in tehnologije v en resor razmišljali v zmagoviti stranki Mira Cerarja, nismo zasledili. S stranke nam na to vprašanje do konca redakcije niso odgovorili. Sta pa določitev števila in oblikovanje resorjev prav domena koalicijskega dogovora, je ob tem povedal sedanji minister za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Jernej Pikalo. In koalicijska pogajanja še potekajo.

Sicer pa Pikalo meni, da je združitev celotne vertikale izobraževanja znotraj enega resorja prej prednost, saj omogoča optimalnejše načrtovanje in izvajanje zastavljenih ciljev. Podobno velja za znanost in njeno navezavo na visokošolsko izobraževanje. Če kaj, dodaja minister, bi bilo dobro pod okrilje sedanjega ministrstva ponovno spraviti prav področje tehnologije in s tem oblikovati tako imenovani inovacijski trikotnik. Tako bi bila »ključna področja družbenega razvoja pod eno streho, kar bi prineslo pomembne sinergijske učinke«.

Argumente ne le proti, temveč tudi za ponovno oblikovanje dveh ministrstev pa danes vidi prof. dr. Žiga Turk, torej tisti, ki se je kot prvi usedel na stolček združenega ministrstva. Proti je zato, ker za znanost skrbi »dokaj avtonomna agencija za raziskovalno dejavnost, univerze so polno avtonomne. Tehnologija in informacijska družba sta lahko tudi na gospodarstvu. Skrb za celotno izobraževalno vertikalo je na enem mestu. Če bodo ministre ob tem razbremenili še projektni vodje iz vladne projektne pisarne, je to dodaten razlog za manj ministrstev«. Vrnitev v stanje pred letom 2012 pa bi bila dobra tudi zato, ker bi bil »za vladno mizo en minister več, ki zagovarja usmerjanje denarja v pamet. Jaz bi ga bil zelo vesel«.