Zneski so milijonski, v odstotkih pa je delež majhen

Ljubljana - Dolg za socialne prispevke se je v treh mesecih povečal za 20 milijonov evrov: po podatkih davčne uprave je aktivni dolg na tem področju 30. septembra dosegel vrednost 183 milijonov evrov, ob polletju je davčna uprava poročala o 160,7 milijona evrov dolga za socialne prispevke. »Pomemben je tudi podatek, da je bil vplačan velik delež obračunanih prispevkov, kar 96 odstotkov,« pravi Iztok Verdnik z generalnega davčnega urada.


Davčna uprava pri vseh dajatvah, pri katerih še ni izčrpala vseh možnosti za izterjavo, posebej prikazuje podatke o aktivnem in zabilančnem dolgu. V njeni statistiki so že leta podatki o davčnem dolgu, od 1. januarja letos pa je po zakonu o davčnem postopku dolžna ministrstvu za finance vsakih šest mesecev poročati o dolžnikih, pri katerih dolg za obvezne dajatve presega 4000 evrov. Samo v tej skupini zavezancev je bilo po prvih devetih mesecih letos za skoraj 75 milijonov evrov dolga za prispevke, pri vseh zavezancih precej več, za 183 milijonov evrov.

Zneski dolga so visoki - čeprav so po svežih podatkih davčne uprave plačniki v resnici plačali 96 odstotkov obračunanih prispevkov -, saj so visoki tudi zneski prispevkov, ki jih vsak mesec plačajo zaposleni, delodajalci in samozaposleni. Od januarja do konca septembra letos so zavezanci vplačali 3,824 milijarde evrov socialnih prispevkov: 2,440 milijarde evrov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje 1,344 milijarde evrov, za starševsko varstvo 19,742 milijona evrov in za zaposlovanje 20,569 milijona evrov. Pri tako velikih zneskih je veliko tudi štiri odstotke dolga za dajatev, ki je sicer sestavni del bruto plače posameznika: po devetih mesecih letošnjega leta podjetja z davčnim dolgom nad 4000 evrov niso plačevala prispevkov za skoraj 53.000 zaposlenih, ne vemo pa še, koliko je bilo delavcev brez prispevkov pri dolžnikih z dolgom do 4000 evrov.

»Štirikrat več ljudi kakor lani hodi zdaj na davčne urade preverjat, ali so njihovi delodajalci res plačali socialne prispevke, posebno zadnji mesec,« pravi Iztok Verdnik iz generalnega davčnega urada. Podatki o dolgu za socialne prispevke so zadnjih deset let že večkrat razburili javnost, a se je vznemirjenje vselej kmalu poleglo, zdaj pa so ljudje zaradi krize še bolj zaskrbljeni in v povezavi z dolgom za prispevke zahtevajo nova in nova pojasnila, zlasti zaradi razkritij, da posamezna podjetja prispevkov niso plačevala, zaposleni pa tega niso vedeli, kakor na primer v Steklarski Novi. Pojavili so se tudi pomisleki, ali je po ustavi sprejemljivo, da davčna uprava po zakonu o davčnem postopku sme dovoliti odlog plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (»storitev« opravlja namesto Zpiza, zdravstveni zavod o vseh vprašanjih odloča sam) tudi pri prispevkih za socialno varnost, ko pa so ti sestavni del delavčeve bruto plače.

Vlada bo preverila veljavne zakone

Vlada bo morala znova preveriti zakone, ki urejajo socialne prispevke in dolžnosti delodajalcev. Na ministrstvu za finance poudarjajo, da vprašanj, ki se pojavljajo, ne bo mogoče urediti s spremembami zakona o davčnem postopku: »Na zadevo bo treba pogledati širše, predvsem v okviru urejanja sistemov socialnih zavarovanj in v tem okviru proučiti utemeljenost uporabe navedenih instrumentov za prispevke za socialno varnost z vidika njihove posebne narave, ki je takšna, da se plačujejo tudi iz bruto plače. Na primernost navedenih instrumentov pa bi bilo treba pogledati tudi z vidika velike stopnje solidarnosti, ki je po veljavni zakonodaji vgrajena v sisteme socialnega zavarovanja. Ker so v pripravi spremembe zakonov o socialnem zavarovanju (zakon, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, zakon, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje), bo dana možnost, da se v tem okviru prouči navedeni segment sistemov, še posebno ob zadnji problematiki, ki se kaže pri plačevanju prispevkov za socialno varnost.«

Iz sobotne tiskane izdaje Dela