Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred vrati ljubljanske urgence zadnje leto ni treba več toliko čakati kot prej. Službo nujne medicinske pomoči so namreč po smrti makedonskega državljana lani, ki je z urgence odšel, ker ni bil zavarovan, nato pa umrl, reorganizirali. Te dni pa je predstojnica te službe, zdravnica Renata Rajapakse, odstopila. Kaj se dogaja?
»Odstopila sem, ker bo vodstvo zdravstvenega doma brez mojega soglasja izpeljalo kadrovske spremembe, ki bodo precej vplivale na delo urgence. Če ima vodstvo drugačno vizijo, naj jo uresniči,« je dejala Renata Rajapakse.
Sprejem bolnikov na urgenco, ki deluje v prostorih Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, je od lani veliko hitrejši. Uvedli so razvrščanje bolnikov (triažo) in zdravnike razbremenili administrativnega dela. Z vsakim bolnikom se takoj po prihodu na urgenco v posebni sobi pogovori diplomirana medicinska sestra. Če ugotovi, da je njegovo zdravstveno stanje nujno, ga takoj odpelje k zdravniku. Tako dobi nujni bolnik zdravniško pomoč že v dveh ali treh minutah, njegovo administracijo pa pripravljajo vzporedno ali pozneje. Nenujni bolniki čakajo, a ne posebno dolgo. O tem smo se prepričali tudi sami.
Dolgih vrst pred vrati urgence praviloma ni več, ker delo zdravnikov poteka hitreje s pomočjo štirih administratork, je pojasnila predstojnica Rajapakse. Zdravnikom ni več treba tipkati v računalnik in izgubljati dragocenega časa. Ugotavljajo, da tako pri vsakem bolniku prihranijo povprečno najmanj deset minut. Zdravnik, ki je izvide prej pisal ročno, jih zdaj sproti ob pregledovanju bolnika narekuje v diktafon, nato pa jih administratorke pretipkajo v računalnik. Izvidi so bolj natančni in obsežni, kot so bili prej, in povedo morebitnemu naslednjemu specialistu, ali mora bolnik k njemu, ali osebnemu zdravniku o bolniku veliko več.
Administratorke tipkajo desetprstno slepo, je povedala Renata Rajapakse. Če bi to delali zdravniki ali medicinske sestre, ki niso vešči tipkanja, bi za vsakega bolnika potrebovali eno uro. V tem času lahko bolnikom pomagajo drugače.
Namesto administratork medicinske sestre
Administrativnega dela je v zdravstvu na splošno vse več. Toda administratorkam, ki so bile zaposlene za leto dni, se pogodba izteče proti koncu novembra. Takrat se bodo torej vrste pred vrati, kot kaže, znova podaljšale. Predstojnica Renata Rajapakse je zato odstopila in bo vodila urgenco do novega leta kot vršilka dolžnosti.
Sicer je bilo že dlje časa slišati, da namerava direktor Zdravstvenega doma Ljubljana Rudi Dolšak, pod katerega spada urgenca, Renato Rajapakse tako in tako zamenjati, na njeno mesto pa pripeljati Štefana Grmca, nekdanjega vodjo mariborske urgence. Urgentni zdravniki se bojijo, da se bo tukajšnja urgenca po novem zgledovala po mariborski, kjer bolnikov menda ne pregledujejo tako natančno kot v Ljubljani, ampak jih predvsem pošiljajo naprej. Po drugi strani se sprašujejo, ali ni v ozadju menjave namen, da bi urgenco, ki zdaj deluje v okviru zdravstvenega doma, pripojili UKC.
Zakaj se je direktor zdravstvenega doma odločil za to potezo? »V prihodnosti bomo administrativne delavke nadomestili z medicinskimi sestrami, ki bodo lahko delale še kaj drugega, kot tipkale. Če se bomo odločili za sodelovanje s prof. Grmcem, ki je ena od eminenc v slovenski urgenci, bomo ponosni. Renata Rajapakse bo še naprej dobrodošla v vodstvu službe. Pri vodenju se vedno odločam na podlagi pogovorov s kompetentnimi zdravniki, nikoli sam,« je povedal Rudi Dolšak. O nadaljnji viziji ljubljanske urgence se mu je zdelo za zdaj neprimerno razpravljati po časopisu.
