Tiskane izdaje
Ptuj – Če Slovenca v nedeljo zaboli zob, mora najprej pripraviti denarnico, šele potem kreniti proti dežurni zobozdravstveni službi, ki pa je morda tudi 80 kilometrov od kraja bivališča. Brezplačna dopoldanska sobotna in nedeljska dežurstva so organizirana v le desetih mestih. Prebivalci Spodnjega Podravja se pritožujejo, ker takšnega dežurstva ni tudi na Ptuju.
Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, pojasnjuje, da poskušajo vsako leto z zdravstveno zavarovalnico doseči plačilo nedeljske zobozdravstvene službe; tudi v program za prihodnje leto so vnesli to zahtevo. A na zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) vztrajajo, da imajo prebivalci Spodnjega Podravja storitev na voljo v Mariboru, tako kot jo imajo ljudje iz Trente v Novi Gorici. Še tako nujno nočno zdravljenje zoba je za zdravstveno blagajno nadstandard, zato ga ne plačuje. Čeprav zoboboli strokovno priznano spadajo med najhujše bolečine.
»V splošni dežurni ambulanti jim damo zdravilo za blaženje bolečin, da lažje počakajo do rednega delovnega časa svojega zobozdravnika,« potrjuje ptujsko prakso direktorica Zdravstvenega doma Ormož Vlasta Zupanič Domanjko. Pri čemer obe direktorici delovni čas zobozdravnikov razporejata tako, da imajo ljudje na voljo dežurnega zobozdravnika vsaj v soboto dopoldne. »Pri nas so dežurni tudi koncesionarji, ki nad tem sicer niso navdušeni, a takšna je bila zahteva za podelitev njihovih koncesij,« razloži ormoška direktorica.
Nujni le puljenje, rez in odprtje
Odgovor ministrstva za zdravje kaže, da ni mogoče pričakovati, da bi se stanje v zobozdravstvenem dežurstvu v kratkem spremenilo ali izboljšalo. »Nočna dežurna zobozdravstvena služba ne spada med pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja in je samoplačniška. Nujna medicinska pomoč pomeni izvajanje nujnih ukrepov pri osebi, ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožena oziroma pri kateri bi glede na bolezenske znake v kratkem času lahko prišlo do takšne ogroženosti. Kot nujne zobozdravstvene storitve so opredeljene samo tiste, pri katerih je nujno izpuljenje (ekstrakcija), rez (incizija) ali odprtje (trepanacija) zoba. To pomeni, da se med dežurstvom ne opravlja zdravljenje zob, kot bi nekateri to želeli.« Ljudem z bolečinami torej preostane le uporaba analgetikov, ki jih dobijo v splošnih dežurnih ambulantah, čakanje na redni delovni čas ambulant in nasveti, naj si ljudje bolečine blažijo s česnom ali čebulo. Tako svetuje zdravstvena politika in zobozdravnik: »Česen vsebuje alicin, ki deluje kot močan antibiotik, zato je česen najboljše naravno sredstvo za lajšanje zobobola. Strok česna zmečkajte, rahlo posolite in namestite na boleč zob. Bolečina se bo hitro zmanjšala ali v celoti ponehala.« In podobno za čebulo.
Vlogo zavarovalnice prevzele občine, a le za svoje
Stroške zobobolov ob »nepravem času v tednu« pa so nase prevzeli nekateri občinski proračuni. Nedeljsko nočno dežurstvo zobozdravnika na primer plačujeta Ljubljana in Maribor. A to samo za njihove občane, medtem ko vsi drugi, ki pridejo k dežurnemu zobozdravniku, plačajo določeno participacijo in nato še po ceniku še opravljeno storitev. »Najprej je to za mnoge predaleč, hkrati pa je tudi drago, saj jih v Mariboru stane okoli 35 evrov,« razlaga Petek Uhanova. Čeprav zdravstvena blagajna ne plača popolnoma nič, morajo pacienti obvezno imeti s seboj zdravstveno izkaznico. Mnogim se to zdi povsem nelogična zahteva, podobno kot če bi v trgovini ob nakupu štruce kruha zahtevali emšo.
V sedanji organiziranosti zobozdravstvenega dežurstva prav zaradi oddaljenosti in plačevanja in tudi zaradi blaženja bolečin v splošnih dežurnih ambulantah nihče nima podatka, koliko ljudi bi takšno dežurno službo potrebovalo, če bi bila bliže in če bi bila v zdravstveni košarici.
Ko je Petek Uhanova županom občin na ptujskem izračunala, da bi za nedeljsko zobozdravstveno dežurno službo morali na leto zagotoviti 39.000 evrov, niso bili navdušeni nad možnim izdatkom. A ne zato, ker bi bil previsok. Župan Gorišnice Jožef Kokot je ogorčen: »Samo po ustavi smo še menda enaki državljani. Nenehno nam na občinska ramena nalagajo nekaj novega. Sofinancirati moramo naložbo državne bolnišnice, zbirati za mamograf, potem kupiti inkubator. Pa kaj bi še radi?«
