Tiskane izdaje
Ljubljana – V mali Unionski dvorani v Ljubljani so danes, ob obletnici rojstva Žige Zoisa, prvega in enkratnega mecena znanosti na Slovenskem, podelili letošnje Zoisove nagrade, Zoisova priznanja in Puhova priznanja.
Odbor RS za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje, ki mu predseduje prof. dr. Tamara Lah Turnšek, se je letos odločil podeliti Zoisovo nagrado za življenjsko delo, tri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, pet Zoisovih priznanj in tri Puhova priznanja. Priznanja ambasador znanosti niso podelili.
Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju teorijske fizike mehke snovi je dobil prof. dr. Slobodan Žumer, redni profesor fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter raziskovalni svetnik na Institutu Jožef Stefan. Prof. Žumer je najvidnejši slovenski strokovnjak za teoretično fiziko anizotropnih mehkih snovi in med vodilnimi v svetu. Objavil je več kot 270 znanstvenih člankov, ki so citirani več kot 9000-krat, velik del v znanstvenih revijah iz skupin Nature in Science, kar 30 del v Physical Review Letters ter več kot 100 vabljenih in plenarnih predavanj na mednarodnih konferencah. Mednarodna znanstvena skupnost ga je počastila z izvolitvijo za predsednika mednarodne zveze za tekoče kristale in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti.
Prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo Slobodan Žumer. Foto: Blaž Samec/Delo
Nagrade za vrhunske dosežke
Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke so prejeli akademik prof. dr. Rajko Bratož, prof. dr. Janez Plavec in prof. dr. Zdravko Kravanja.
Akademik Rajko Bratož, redni profesor Filozofske fakultete v Ljubljani ter vodilni raziskovalec in poznavalec antične zgodovine v slovenskem prostoru in njegovem širšem okolju, jo je dobil za monografijo Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki. To skoraj 700 strani obsegajoče delo pomeni višek in zaokrožitev njegovega večdesetletnega raziskovalnega dela.
Prof. dr. Janez Plavec je Zoisovo nagrado dobil za vrhunske znanstvene dosežke na področju raziskav zgradbe nukleinskih kislin in proteinov z uporabo jedrske magnetne resonance. Prof. Plavec, ki vodi Nacionalni infrastrukturni center za NMR spektroskopije visoke ločljivosti na Kemijskem inštitutu, raziskuje predvsem nukleinske kisline, bogate z gvanini, pri katerih je opozoril na zapleteno soodvisnost primarnih zaporedij in lokalnih značilnosti zgradbe. Med prvimi na svetu je ovrednotil vezavo in dinamiko premikanja kationov znotraj takšnih struktur ter nakazal na njihov pomen za zvijanje in delovanje nukleinskih kislin.
Prof. dr. Zdravko Kravanja, redni profesor in dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, je dobil Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju razvoja računalniško podprtih metod ter orodij za sintezo in rekonstrukcijo procesov. Skupaj s sodelavci Laboratorija za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj, ki ga vodi, in skupinami svetovno najuglednejših profesorjev je razvijal in testiral nove, učinkovite in robustne koncepte, postopke, metode, strategije in metodologije matematičnega programiranja ter sprogramiral računalniška orodja za raznovrstne aplikacije v tehniki in interdisciplinarnih področjih, kot so kemijska tehnika, mehanika konstrukcij, tehnoekonomika in okoljska tehnika.
Slobodan Žumer in Ines Mandić Mulec na podelitvi Zoisovih nagrad in priznanj. Foto: Blaž Samec/Delo
Pet Zoisovih priznanj
Zoisova priznanja je letos dobilo pet raziskovalcev: izr. prof. dr. Martin Milanič ga je dobil za pomembne znanstvene dosežke na področju diskretne matematike, doc. dr. Anton Kokalj za pomembne dosežke na področju molekulskega modeliranja kemijkih procesov na površinah kovin, prof. dr. Egon Pelikan za znanstveno monografijo Tone Kralj in prostor meje: umetnost med katolicizmom, fašizmom in slovenskim iredentizmom, prof. dr. Ines Mandić Mulec ga je dobila za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju mikrobiologije, prof. dr. Gregor Mali pa za pomembne znanstvene dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov.
Tri Puhova priznanja
Dvema raziskovalnima skupinama in enemu posamezniku je bilo letos podeljeno Puhovo priznanje. Skupina strokovnjakov iz Instituta Jožef Stefan ter podjetij Saving in L-Tek (izr. prof. dr. Roman Trobec, dr. Viktor Avbelj, dr. Matjaž Depolli, dr. Aleksandra Rashkovska Koceva, Tomaž Krištofelc, tehnik, Klemen Bregar, univ. dipl. inž., dr. Gregor Kosec, izr. prof., dr. Uroš Stanič, dr. Ivan Tomašič, Boštjan Barbiš, univ. dipl. inž., in Marino Marinko Samardžija, dipl. inž.) ga je dobila za pomembne dosežke na področju medicinske opreme.
Druga skupina raziskovalcev in inženirjev z Instituta Jožef Stefan ter iz podjetja Domel iz Železnikov (dr. Pavle Boškoski, dr. Bojan Musizza, dr. Andrej Debenjak, Damjan Demšar, Jernej Tomažin, Janez Urh, Miha Kržišnik in Marjan Kavčič) je Puhovo priznanje dobila za adaptivni sistem za upravljanje kakovosti puhal in sledljiosti proizvodnje.
Dr. Bruno Dujič iz razvojenga centra Intech-les pa ga je dobil za razvoj križno lepljene rebraste lesene plošče.
Janez Plavec, Rajko Bratož,Slobodan Žumer in Zdravko Kravanja. Foto: Blaž Samec/Delo
