Politično pot Dimitrija Rupla nedvomno določa sodelovanje pri nekaterih za Slovenijo odločilnih prelomnicah in povezavah, a jo na drugi strani zaznamuje tudi Ruplovo politično kameleonstvo, zdraharstvo, nesprejemljivo razumevanje demokracije in pravne države ... »Proti meni poteka zunajsodni proces,« je ugotavljal pred dobrimi petimi leti, ko je tožilstvo zahtevalo preiskavo v zadevi diplomatska akademija. Pojasnjeval je, da se linč in ubijanje značaja dogajata zato, ker je pobudnik demokratične in samostojne Slovenije. Politično gonjo proti osamosvojitelju in demokratu je Rupel prepoznal tudi ob neimenovanju na veleposlaniško mesto na Dunaju (in predsedniku države pisal ogorčeno odprto pismo) ter vedno znova v novinarskem poročanju. Da gre za politični obračun je prepričan tudi ob tokratni obnovljeni policijski preiskavi v zadevi uporaba službenega vozila MZZ za zasebne poti njegove žene. Zato je ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal ukazal, naj postopek ustavi. Dimitrij Rupel torej meni, da se v luči osamosvojiteljstva lahko (vedno znova) postavi nad zakon in da lahko z mesta Pahorjevega posebnega odposlanca - torej kot predstavnik predsednika vlade - zagrozi ministrici in vpliva na delo policije.
To pa je bilo očitno celo za spravljivega in dobro v ljudeh iščočega Boruta Pahorja preveč. Ruplovo včerajšnje izsiljevanje, ali in pod kakšnimi pogoji bo odšel iz kabineta, pa že kaže, da bo poskušal »beležnico s telefonskimi številkami« tudi vnaprej dobro unovčiti. Pa tudi, da je premierovo ogorčenje razumel zgolj kot še eno politično gonjo proti osamosvojitelju in demokratu.
Iz torkove tiskane izdaje Dela