Žrtve odločanja uradniškega sveta

Ljubljana – Na ministrstvu za zdravje od aprila iščejo generalnega direktorja direktorata za javno zdravje in direktorja direktorata za zdravstveno varstvo. Vodilna sta želela postati Milan Krek, prvi mož koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in Luj Šprohar z ministrstva za zdravje, a so ju označili za neprimerna.

Pisali smo že, da se Krek s tako odločitvijo ni mogel sprijazniti. Komisiji, ki jo je uradniški svet imenoval, da se je izrekla o primernosti kandidatov za zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja direktorata za javno zdravje, je očital pristranskost. V njej je namreč sedel njegov nadrejeni Ivan Eržen, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), njegova protikandidatka pri potegovanju za službo Mojca Gobec pa je trenutno neposredno odgovorna za proračunsko postavko, iz katere se financira Erženov NIJZ. »Kot član komisije se je Eržen glede na potrebe zavoda, ki ga vodi, lahko subjektivno odločal o moji usposobljenosti za generalnega direktorja in končni rezultat komisije prilagodil potrebam inštituta,« je pojasnil Milan Krek. Po njegovem je bila torej grobo kršena objektivnost odločanja o ustreznosti kandidata oziroma so bili vsaj podani pogoji za to: »Eržen ni mogel objektivno oceniti moje sposobnosti in sposobnosti Gobčeve, saj je trčil v navzkrižje interesov.«

Dama s prednostjo

Mojca Gobec, sedanja v. d. generalnega direktorja direktorata za javno zdravje, je v nasprotju s Krekom dobila pozitivno mnenje za zasedbo opisanega delovnega mesta, a so se avgusta na ministrstvu za zdravje odločili razpis ponoviti, češ da ne bodo kadrovali v zadnjem hipu, torej pred imenovanjem nove vlade. Gobčevi izrečena pozitivna odločitev komisije velja še leto dni, če se bo na ponovljeni razpis prijavila. Vedejevski mandat ji izteče 30. novembra. Krek o ponovni prijavi še razmišlja in prek upravnega sodišča zahteva razveljavitev sklepa komisije, ki mu je dala negativno mnenje oziroma ga označila za nesposobnega. Pretekli teden so njegovo pritožbo obravnavali tudi na uradniškem svetu. Posledica je ta, da v komisiji, ki bo sprejemala mnenja o kandidatih na ponovljenem razpisu za položaj generalnega direktorja direktorata za javno zdravje, ni več Ivana Eržena.

Drugi sporni primer

Krek pa ni edini, ki meni, da se je zgodila krivica. Tudi Luj Šprohar z ministrstva za zdravje je prepričan, da je žrtev lahkotnosti odločitev uradniškega sveta: »Moj primer ima drugačno vsebino kot Krekov, a končni izplen je zelo podoben.« Šprohar se je prijavil na razpis za mesto direktorja direktorata za zdravstveno varstvo, uradniški svet pa mu je očital pomanjkanje vizij. Ob tem je treba vedeti, da je bil Šprohar sedem let direktor Urada vlade RS za invalide in bolnike. Po ukinitvi slednjega je odšel na ministrstvo, kjer je nadaljnjih sedem let vodil sektor za zdravstveno varstvo ogroženih skupin. Trenutno je pomočnik generalnega direktorja omenjenega direktorata. Napisal je okoli tristo člankov, sedem knjig in po vsem tem dobil zaušnico komisije.

»Vse moje dolgoletno izobraževanje, vključno z doktoratom, je bilo namenjeno skupinam, ki jih obravnava omenjeni direktorat,« je ogorčeno pojasnil. Glede vizij je povedal, da jih ni videl, odkar je zaposlen na ministrstvu. Ne pozna niti prioritet: »Na moje vprašanje glede tega mi do sedaj ni odgovoril še nihče od dosedanjih ministrov. Zadnji dve direktorici našega direktorata sta prišli na svoj položaj, na katerem sta ostali leto dni, verjetno prek istega uradniškega sveta. Le kako ju je bilo mogoče oceniti za primerni, saj nista pokazali niti trohice sposobnosti organizacije dela. V njuno strokovnost se ne bom spuščal, a prepričan sem, da mora imeti direktor predvsem vodstvene sposobnosti. Ker pa na našem ministrstvu delo in rezultati nikogar ne zanimajo, se po tem ključu očitno izbira tudi direktorje,« je prepričan Šprohar.

Tretji sporni primer

Za 24. aprila razpisano delovno mesto generalnega direktorja direktorata za javno zdravje so na ministrstvu prejeli dve prijavi (Gobčeve in Kreka, op. p.), za delovno mesto generalnega direktorja direktorata za zdravstveno varstvo pa štiri (med njimi Šproharjevo). Zdaj bodo razpisa ponovili, prav tako razpisa za direktorja direktorata za zdravstveno ekonomiko in generalnega sekretarja ministrstva. In to kljub temu, da je nekaj kandidatov dobilo pozitivno mnenje.

Strokovna služba MNZ sicer ne vodi ustrezne statistike, na podlagi katere bi lahko pojasnila, v koliko primerih javnih natečajev, razpisanih letos, se je zgodilo, da je posebna natečajna komisija kandidate ocenila za primerne, a so se potem na določenem ministrstvu odločili za ponovitev javnega natečaja.

Smo pa na upravnem sodišču izvedeli, da bo predvidoma v mesecu dni obravnavan spor, ki ga je zaradi odločitve uradniškega sveta dal Žarko Bogunovič, generalni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo. Uradniški svet mu je pri kandidaturi za to delovno mesto dodelil negativno mnenje, čeprav gre za dolgoletnega državnega uradnika, ki je opravljal številne, tudi visoke funkcije. Se mu je pa kljub temu uspelo zavihteti na želeni položaj. Ko bo njegov primer dobil sodni epilog, bo tudi Krek vedel, kaj lahko pričakuje. Šprohar se za sodno bitko ni odločil.