Tiskane izdaje
Kot je povedal Lukič, so z urada predsednice vlade, potem ko so nanjo naslovili pismo, v katerem so jo povprašali, ali je v javnem interesu na javnih naročilih izkoriščati delavce, do izteka roka dobili odgovor, ki to v resnici ni.
Bratuškova jim je namreč sporočila le, da je njihova vprašanja odstopila pristojnim ministrstvom. »To zame ni odziv, ampak je prenos odgovornosti,« je bil kritičen sindikalist. Ker z odzivom niso zadovoljni, se bodo po pomoč obrnili na evropske institucije, je dodal.
V ZSSS so minuli teden izpostavili dva primera izkoriščanja tujih delavcev. V prvem primeru je migrant za 1116 ur dela v okoli pol leta prejel le 1850 evrov in je bil torej plačan le 1,6 evra na uro. V drugem primeru pa je tuji delavec delal prek 260 ur mesečno.
Zdaj so v ZSSS nanizali še več izjav dveh delavcev za Val 202. Eden od njiju je v zadnjih šestih letih delal na različnih gradbenih projektih v Ljubljani. Najdlje je delal za podjetje DIDO. Dolgovali naj bi mu 11 plač, pet regresov in 2615 nadur, v šestih letih pa naj nikoli ne bi koristil dopusta.
Delavec je v tej luči spregovoril o bogatenju in veriženju podjetij: »Ne bi rekel, da bi šlo za ljudi brez denarja. Toda kako lahko potem odpirajo nova podjetja. Dobili so ga tako, da so prihranili na račun naših malic, neplačevanju ur. Pri vsaki uri, ki nam jo je plačal, je vzel nekaj tudi zase. In če sem samo jaz delal na primer 270 ur na mesec, je nabral kar lepo vsoto denarja.«
O svojem delu pri gradnji poslopja davčnega urada je dejal: »Ja, plačeval nam je na roke. Enkrat je bila tam celo racija. Policija je blokirala vse izhode.«
Drugi delavec, ki je med drugim pol leta delal na šentviškem predoru, pa je povedal: »Moj šef je podkupil poslovodjo, tako da je ta moral zaposliti nekaj njegovih ljudi, čeprav jih sploh ni potreboval.« Kot je dodal, je moral dve leti in pol zanj delati na črno. «Delal sem zanj, a prijavil me je v nekem drugem podjetju /.../. Pred 30 delavci nam je dejal, da nam za prispevke dolguje med 80.000 in 90.000 evrov ter da nam tega ne namerava poplačati,« je dodal.
Spregovoril je tudi o suženjskih razmerah: »(Delodajalec) je skozi turistične vize pripeljal Rome. Vsak dan jih je pretepal in psoval. V srcu Slovenije je naredil dve veliki taborišči, enega na Škofljici, drugega pa na Lavrici. Tukaj so ljudi veliko pretepali in jim kradli.« Tudi sam je bil deležen nasilja s strani delodajalca: »Pretepel me je pred mojim bratom.«
Prvi mož ZSSS Dušan Semolič je navedene izjave delavcev pospremil z besedami, da je Slovenija očitno še daleč od tega, da bi bila pravna država. Skladno s tem je Bratuškovo in poslance znova pozval, da takoj pričnejo konkretne postopke in akcije.
Kot omenjeno, pa so v ZSSS zaradi primerov hudega izkoriščanja delavcev premierki pisali že minuli petek. V prvi vrsti jih je zanimalo, kaj bo naredila, da javni infrastrukturni projekti ne bodo (p)ostali leglo socialnega dumpinga in izkoriščanja delavskih pravic pod krinko politike nizkih cen.
Glede na vzorec, ki so ga zaznali v gradbeništvu, to je, da se v spodnjem delu podizvajalske verige pri velikih infrastrukturnih projektih pojavljajo »črni podizvajalci«, s katerimi ni sklenjena nobena pogodba in ki zagotavljajo tuje delavce, nad katerimi se vršijo najhujše kršitve, so Bratuškovo vprašali še, ali bo to še naprej dopuščala.
Zaradi počasnih postopkov na inšpektoratih so od premierke terjali tudi pojasnilo, kdaj bo pristopila do celovite informacijske povezave med podatkovnimi bazami različnih javnih inštitucij, tako da bodo imele inšpekcijske službe neposreden in takojšen vpogled vanje.
V zvezi s kadrovsko podhranjenostjo inšpekcijskih služb pa so ji zastavili še naslednje vprašanje: "Kaj boste naredili, da se razmerje med številom pristojnih inšpektorjev in številom poslovnih subjektov izboljša?"
