Tiskane izdaje
V skladu s temi podatki je pozval, da če država že ne poskrbi za delo v tej dejavnosti z državnimi investicijami in infrastrukturnimi projekti, potem mora sprejeti vsaj nekatere sistemske ukrepe za reševanje socialnega položaja zaposlenih.
Strokovni sodelavec ZSSS Goran Lukič je izpostavil, da smo v Sloveniji leta 2007 in 2008 govorili o migracijah, danes pa le še o emigracijah. Obenem je pojasnil še, da se je v zadnjih letih število kršitev delovno-pravne zakonodaje podvojilo, največ pa jih je po njegovih besedah prav v gradbeništvu.
Lukič je poudaril še, da je država, ko gre za spremembe migrantske zakonodaje, zelo počasna oz. da za ureditev tega področja ni prave politične volje. V skladu s tem je vlado in DZ pozval, naj to spremenita. Izpostavil je zlasti nujnost sprememb zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki bodo migrantom omogočile, da bodo hitreje prišli do osebnih delovnih dovoljenj. Spomnil je, da je bila uredba o minimalnih bivalnih pogojih oblikovana že leta 2009, da pa je ostala v predalu.
Poleg tega je Lukič državo pozval, naj pristopi k projektu hiše za migrante, kjer bo tujim delavcem, ki so začasno ostali brez zaposlitve in ekonomskih sredstev, na voljo svetovanje in začasno prebivališče.
Zavzel se je tudi za to, da vlada nemudoma prične izplačevati denarna nadomestila vsem delavcem migrantom, ki so vplačevali socialne prispevke za primer brezposelnosti. Kot je zatrdil, pri tem ne sme čakati na ratifikacijo sporazuma z BiH, od koder je največ tujih delavcev v Sloveniji, saj s tem krši Evropsko socialno listino. Tuje delavce je treba pri zagotavljanju socialnih pravic izenačiti z drugimi delavci, je menil.
Izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko je predstavil predlog sprememb zakona o jamstvenem skladu, po katerih bi bili do takojšnjega izplačila z naslova nadomestila neizplačanih ali premalo izplačanih plač upravičeni delavci, ki jim delodajalec za opravljeno delo dva ali več mesecev zaporedoma ni izplačal plače oz. jo je izplačeval pod zakonsko določeno mejo minimalne plače.
Prav tako je Zorko pozval k še enemu ukrepu - k sprožitvi ukrepov za reprogramiranje obstoječih kreditov oz. odlogu njihovega plačila socialno ogroženim osebam za najmanj eno leto.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je ob koncu dejal, da bodo pri zagovarjanju svojih predlogov zelo vztrajni. V zvezi s predlaganimi spremembami zakona o jamstvenem skladu je napovedal, da jih bodo skušali v DZ spraviti preko državnega sveta, sicer pa preko zakonodajne ljudske iniciative oz. z zbiranjem podpisov.
Vse politične stranke je pozval, da svojo pozornost s prepirov, vezanih na preteklost, preusmerijo v sedanjost. Stranke bi se morale po njegovih besedah povezati v skrbi in odgovornosti za ustvarjanje pogojev, ki bi podjetja reševali pred propadi, in za ustvarjanje razmer za nova delovna mesta. V reševanje stisk delavcev bi bilo treba usmeriti vse državne mehanizme, je sklenil.
