Tiskane izdaje
Župani so povedali, da se zavedajo, da se prav veliko danes ne da več narediti, da pa v predlog vlade, da bi bila povprečnina postavljena na 522 evrih na prebivalca, niso mogli privoliti. »Povprečnina bi morala znašati 652 evrov, naš predlog smo spustili na 536 evrov, to pomeni več kot 200 milijonov evrov manj. Pa vlada noče popustiti. In to pri tem, da se povprečnina izračuna na podlagi zakona,« je dejal predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smerdelj. Dodal je, da so svojo zahtevo postavili na izračunih, in ne na pamet: »Izhodišče je bilo 525 evrov, od katerih odštejemo predvidene prihranke občin po zakonu o uravnoteženju javnih financ občin, potem pa prištejemo stroške, ki bodo nastali s socialnim sporazumom.« Tudi pri teh stroških se vlada in občine ne morejo zediniti, kaj bodo pravzaprav pomenili za občinske proračune.
Tudi poslanci so občani
Letošnja pogajanja in razprave o financiranju občin so spet odprli debate o pomenu in nujnosti obstoja občin ter njihovih nalogah. Na to župani opozarjajo ves čas, da imajo namreč občine vedno več nalog, pa vedno manj denarja. Tako ZIPRS spet predvideva omejitev izplačila dohodnine samo do višine primerne porabe, kar je bilo letos predvideno kot začasni ukrep. V prihodnjem letu to pomeni 11 milijonov evrov manj za okoli 14 občin. S tem določilom bo samo Mestna občina Koper ob 600.000 evrov.
Težava je tudi financiranje investicij, ki bo, kot ugotavljajo v občinah, najbolj prizadelo majhne občine. »Po zakonu občinam pripada šest odstotkov primerne porabe glede na indeks razvitosti občin. In kar je manj, najbolj tolče najslabše razvite občine. Znižanje za dva odstotka pomeni za Solčavo skoraj 200 evrov manj na prebivalca, za Bovec 102 evra manj na prebivalca in recimo 30 evrov na prebivalca manj v Ilirski Bistrici,« je dejal Smerdelj.
Kontič je bil še bolj oster: »S takim načinom financiranja se uničuje lokalna samouprava. Odločali bomo samo še o tem, kako bomo razporedili sredstva. Za to pa res ne potrebujemo županov. Upam, da bo državni svet sprejel veto na ta zakon. In upam, da se tega zavedajo tudi poslanci, ki, ne boste verjeli, prihajajo iz naših občin. In ne z žago, ampak z motorko režejo vejo, na kateri sedijo. Ne silite nas, da uporabimo hrvaško prakso. In bodo v prihodnjem mandatu župani odločali!«
Pravna sredstva in druge metode pritiska
Jeseni so župani nestrpno pričakovali napovedano predstavitev strategije razvoja lokalne samouprave, vendar je ta še vedno v predalu, je komentiral Kontič. Prav ta strategija naj bi znatno prevetrila lokalno samoupravo in določila nova pravila. Pravila, kot jih imamo danes, se ne upoštevajo, opozarjajo župani. Bohinjski župan Franc Kramar je dejal, da bi morali na bolj nazoren način pokazati, kaj so naloge občin: »Zaprimo vrtce za en dan! Sindikati so si izborili 200 milijonov evrov, kaj pa mi?« V dvorani je takoj požel aplavz.
Združenja občin niso za boje sindikalnega tipa, napovedala pa so že uporabo vseh pravnih sredstev. »Nekateri nočejo razumeti, kakšen je ustavni pomen lokalne samouprave. Država se z lokalno samoupravo pogaja kot s sindikati, pa gre pravzaprav za vejo oblasti,« je poudaril sekretar ZMOS dr. Miloš Senčur.
Občine so zaradi povprečnine letos že vložile tožbo, mestne občine so vložile ustavno presojo. Isto napovedujejo za prihodnje leto, če bo ZIPRS ostal tak, kot je predlagan, in kot bo verjetno tudi izglasovan. Na vprašanje, kako bodo občine preživele prihodnje leto, glede na to, da nekatere niti s 600 evri povprečnine ne morejo zapreti proračunov, povedo le, da bodo varčevali povsod, kjer naloge niso zakonsko določene. Tega je veliko, med drugim so tudi javne kuhinje, veliko socialnih in kulturnih programov ...
