Župan je hotel obiti predpise

Ljubljana - Mestna občina Ljubljana je na ustavnem sodišču vložila zahtevo za oceno ustavnosti, podjetje GREP pa pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 28. člena spremenjenega in dopolnjenega zakona o varstvu okolja (ZVO-1B). Oba sodelujeta v skupnem projektu javno-zasebnega partnerstva in sta se tako hotela izogniti zamudnemu pridobivanju okoljevarstvenega soglasja za gradnjo stadiona v Stožicah (projekt že ima zamudo). Sodišče pa je pred nekaj dnevi odločilo, da zahtevo in pobudo zavrže.

Vlagatelja zahteve in pobude sta hotela ustavne sodnike prepričati, da bi morali vsi postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo pred kratkim sprejetih sprememb zakona o varstvu okolja, končani po prejšnjih predpisih oziroma tako, da pravnomočno okoljevarstveno soglasje ne bi bilo pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

 

Pobudnik (GREP) navaja, da je kot zasebni partner po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu že pred uveljavitvijo ZVO-1B vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja in tudi okoljevarstvenega soglasja. ZVO-1B naj bi poslabšal njegov pravni položaj in podaljšal čas do začetka gradnje. Vlagatelja pa skupaj omenjata, da nista pričakovala in ne pričakujeta, da bo upravni organ obravnaval vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja po ZVO-1B. Kljub temu sta predlagala, naj sodišče ugotovi, da je izpodbijana ureditev neskladna z ustavo, oziroma izda interpretativno odločbo.

 

Predlagateljica (MOL) spodbijani ureditvi očita, da spreminja pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja v upravnih postopkih, ki že potekajo, oziroma da zanjo ni nobenih utemeljenih razlogov. Po prvem odstavku 28. člena ZVO-1B lahko nosilec posega, za katerega je potrebna presoja vplivov na okolje, opravi poseg le na podlagi pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja. Če je za izvedbo takšnega posega predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, se to dovoljenje izda po pravnomočnosti okoljevarstvenega soglasja (drugi odstavek 28. člena ZVO-1B). Citirane določbe spreminjajo položaj investitorja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ne ogrožajo pa pravic občine kot lokalne skupnosti. Glede na navedeno ni izpolnjen procesni pogoj za oceno ustavnosti, zato je ustavno sodišče zahtevo predlagateljice zavrglo.

 

Za izvedbo načrtovanega posega v okolje oziroma prostor je v konkretnem primeru treba pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov. Spodbijane določbe zato ne učinkujejo neposredno. V takšnih primerih je mogoče vložiti pobudo šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi spodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo. Po navedbah pobudnice postopek za izdajo gradbenega dovoljenja še ni končan. Glede na navedeno bo lahko pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti vložila šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper odločitev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, hkrati z ustavno pritožbo. Zato pobudnica še ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti spodbijanih določb in je ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

 

Iz sobotne izdaje Dela