»Župan kaže nestrpnost do novinark in žensk«

Žaljivi postojnski župan Jernej Verbič je novinarke in podžupanjo označil za kokošji harem. V DNS zaskrbljeni.

Objavljeno
14. april 2014 21.41
Jernej Verbič
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Postojna – Društvo novinarjev Slovenije (DNS) zaskrbljeno spremlja odnos postojnske občinske oblasti do dela lokalnih novinarjev in dopisnikov s tega območja. Nazadnje je župan Jernej Verbič novinarke in podžupanjo označil za kokošji harem.

Z besedami »Harem je šel, kokošji. Pa to naj bo zapisano (v zapisniku op. p.),« je novinarke, ki so zapuščale sejo občinskega sveta, ter podžupanjo Margareto Srebotnjak Borsellino pred tednom dni pospremil župan Jernej Verbič.

To ni bila prva žalitev, ki jo je kateri izmed predstavnikov postojnske oblasti v zadnjih mesecih izrekel glede dela novinarjev, ki spremljajo postojnsko politično dogajanje, in tudi ni bilo prvič, da se na žalitev ni odzval noben občinski svetnik.

Prizadete novinarke opravičila niso dočakale, župan pa včeraj tudi za Delo vzrokov za svoje ravnanje ni pojasnil. Odzvalo se je DNS, kjer ocenjujejo, da nosilci političnih funkcij v Postojni novinarje neprestano diskreditirajo s pavšalnimi in za vsakršno komuniciranje nedostojnimi izrazi. To so hudi napadi na novinarsko avtonomijo in ustavno pravico javnosti do obveščenosti. DNS nosilce javnih funkcij v Postojni poziva, naj v prihodnje konkretne primere novinarskega poročanja preverja pri Novinarskem častnem razsodišču ali rednem sodišču, kjer upoštevajo argumente obeh strani.

Medijski strokovnjak dr. Marko Milosavljevič županovo izjavo komentira kot zelo zanimivo. »Več pove o županu, kot o tistih, o katerih naj bi govorila. Kaže znake nestrpnosti do novinark in do žensk. Vsaka posploševanja so

neustrezna, ampak v določenih primerih se človek spomni, zakaj je nastal rek, da je s politiki kot s plenicami. Treba jih je pogosto menjavati, da se ne usmradijo.«

Dr. Sandra Bašić Hrvatin je prepričana, da novinarji ljudem, ki žalijo, sploh ne bi smeli dati medijskega prostora, saj s tem njihovo ravnanje »normalizirajo«. »Eno je poročanje o delu institucij, drugo pa o ljudeh in njihovih izjavah, ki ne spadajo v javnost.«