Župan Miklavič: Goriška kliče na pomoč!

»Ogledal sem si stanje na terenu, zato bomo v tednu dni vzpostavili novi kontrolni točki med Gorico in Novo Gorico ter v Brdih,« je včeraj napovedal notranji minister Aleš Hojs, ki je na pobudo županov severnoprimorskih občin obiskal Novo Gorico in Kobarid. Napovedal je tudi podaljšano odprtje mejnega prehoda Robič v Posočju. Novogoriški župan Klemen Miklavič je opozoril, da je njihova regija, ki je močno gospodarsko vezana na Italijo, najbolj prizadeta zaradi epidemije covida-19 in da računajo na državno pomoč.



Severnoprimorski župani so ministru predstavili problematiko prehajanja meje z Italijo in pomembnost odprtja dodatnih mejnih prehodov na Erjavčevi ulici, ki povezuje Novo Gorico z Gorico, in v Brdih ter potrebo po podaljšanju odprtja mejnega prehoda Robič do 23. ure. Za to so si prizadevali predvsem v bovški, tolminski in kobariški občini, saj bi to močno olajšalo življenje tamkajšnjih ljudi, ki se tudi zvečer vračajo z dela v Italiji (tretja delovna izmena se konča v večernem času). V Novi Gorici in Brdih pa so zdaj prisiljeni uporabljati precej bolj oddaljen mejni prehod Vrtojba.

Po besedah novogoriškega župana Miklaviča zdravstvena slika na obeh straneh meje ne vzbuja tako veliko skrbi. Da je to tako, se lahko zahvali tudi dobremu sodelovanju z goriškim županom Rodolfom Ziberno, ki jih je na epidemijo opozarjal veliko prej, preden se je nanjo odzvala slovenska oblast. »Ob izbruhu covida-19 so bile novogoriške igralnice polne obiskovalcev iz Veneta [Benečije], kjer je bilo evropsko žarišče nove pandemije. Na obeh straneh meje nam je uspelo preprečiti najhujše,« je poudaril sogovornik.


 

Goriška zelo odvisna od Italije

»Goriško bo zajela gospodarska ujma neslutenih razsežnosti, zato kličemo na pomoč vso Slovenijo! Tako kot so bile desetletja deležne pomoči slabše razvite občine, predvsem na vzhodu Slovenije, solidarnost pri odpravljanju posledic epidemije covida-19 in omejitev na meji z Italijo zdaj potrebujejo občine na zahodu države,« je še poudaril Miklavič. Pojasnil je, da je Goriška zelo močno odvisna od Italije in igralniškega turizma, ki ni stanoviten. Krizne razmere, ki se jim obetajo, bi lahko spremenili v priložnost. Novogoriški župan si prizadeva predvsem za preusmeritev v butični turizem in razvoj visoke tehnologije. »Seveda za to potrebujemo državno pomoč, ki torej ne bi le blažila socialnih stisk, ampak bi omogočila nov razvoj, prek podjetniškega ali katerega drugega sklada oziroma evropskih projektov,« pravi.

Med najbolj izpostavljenimi podjetji, ki je zaradi epidemije doživel zelo velik izpad prihodkov, je igralniški velikan Hit, ki na Goriškem zaposluje 1300 ljudi in je odvisen od italijanskih gostov. Prizadeta je celotna igralniška panoga, kjer se obeta val odpuščanj. Močno osiromašeni zaradi izpada prihodkov bodo posledično tudi proračuni številnih primorskih občin.



Težave obmejnega prebivalstva zaradi ponovne vzpostavitve mejnega nadzora in vstopnih točk med obema državama ter nova ločitev od matične domovine skrbijo tudi predstavnike Slovencev v Italiji. Na to sta zaradi včerajšnjega srečanja z ministrom Hojsom poudarila tudi italijanska senatorica slovenskega rodu Tatjana Rojc in Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij iz Trsta.
 

Istrski župani se pobudi niso pridružili

Istrski župani pa se severnoprimorski pobudi za bolj odprto mejo z Italijo niso pridružili. »Dejstvo je, da Italiji epidemije covida-19 še ni uspelo omejiti tako učinkovito, kot je do zdaj nam,« je povedal koprski župan Aleš Bržan. Čeprav upa, da se bodo razmere pri sosedih čim prej umirile, na podlagi sedanjih podatkov ocenjuje, da pogoji za sproščanje varnostnih ukrepov še niso izpolnjeni. Tudi izolski župan Danilo Markočič in piranski župan Đenio Zadković prepuščata odločitev o sproščanju ukrepov zdravstveni stroki.