Župan Rokavec bo kmalu odprl vrata sodišča

Očitane nepravilnosti tožilstva se nanašajo na asfalterska dela.

Objavljeno
30. maj 2017 17.55
Bojan Rajšek
Bojan Rajšek
Litija – Zaradi nepravilnosti pri poslovanju litijske občine bo župan Franci Rokavec predvidoma avgusta sedel na zatožno klop. Okrožno državno tožilstvu mu očita zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, za kar je zagrožena zaporna kazen do enega leta.

S tožilstva so sporočili, da je bila podana kazenska ovadba in deloma zavržena še proti eni fizični osebi prav tako zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, a je pregon zastaral. Proti dvema fizičnima osebama je bila vložena tudi kazenska ovadba zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, a ker ni bil podan utemeljen sum, da sta osebi storili kaznivo dejanje, je tožilstvo od pregona odstopilo.

Po naših informacijah se obtožni predlog proti Rokavcu nanaša na asfaltiranje nekaterih cest. Občina je v letih 2013 in 2014 pri litijskem gradbenem podjetju naročila asfalterska dela, a v občinskem proračunu ni imela predvidenih finančnih sredstev. Temu podjetju je občina konec lanskega leta dolgovala še 3,5 milijona evrov. Na ljubljanskem okrajnem sodišču so povedali, da bo predobravnavni narok oziroma glavna obravnava razpisana po sodnih počitnicah, po 15. avgustu.

Na sodišču tudi o zadolževanju

Rokavec priznava, da se obtožni predlog nanaša »na naravo pogodbe o rekonstrukciji cest v Litiji kot blagovnega kredita«, in hkrati zatrjuje, da v postopku ni imel možnosti predložiti vse dokumentacije, ki bi navedbe o blagovnem kreditu ovrgle, kar namerava storiti na sodišču. Zatrdil je tudi, da je vsa nerešena vprašanja razjasnil z ministrstvom za finance ob njihovi izdaji soglasja za zadolžitev občine leta 2016, ko so mu državni finančniki dovolili najeti posojilo v višini 1,8 milijona evrov. Glede njegovega domnevno spornega podpisovanja patronatskih izjav za najem posojil za občinsko podjetje SVC je v pisni izjavi pojasnil, »da je tožilstvo pred enim letom vse ovadbe zavrglo. Pojasnilo je, da patronatske izjave niso poroštvene izjave ali prevzem dolga.«

Na tožilstvo smo naslovili vprašanje, ali se obtožni predlog proti Rokavcu nanaša tudi na ugotovljene nepravilnosti glede zadolževanja občine, o čemer jih je pred časom pisno seznanilo finančno ministrstvo. Vodja tožilstva Tamara Gregorčič za Delo zapisala: »Navedeni dokument je bil tudi posredovan na sodišče kot priloga k obtožnemu predlogu.« To pomeni, da bo prvi mož litijske občine sodišču moral pojasnjevati še kaj več, in ne zgolj o blagovnem kreditu.

Ministrstvo za finance je januarja 2015 seznanilo tožilstvo o litijskih kršitvah predpisov s področja zakona o javnih financah (ZJF) in zakona o financiranju občin (ZFO). Rokavec je po tekočem traku najemal bančna posojila za občinsko podjetje SVC, občina pa je za njihovo zavarovanje izdajala patronatske izjave, s katerimi se je »brezpogojno zavezala za stalno izpolnjevanje finančnih in pogodbenih obveznosti« podjetja SVC do bank. Dve posojili v skupni višini 9,8 milijona evrov sta bili leta 2010 najeti pri NLB, tretje posojilo, najeto leta 2014 v višini 1,5 milijona evrov, pa pri Delavski hranilnici. Občina je z zadolžitvijo podjetja SVC in izdajo patronatskih izjav kršila zakon o javnih financah in o financiranju občin, ki določata, da se pravna oseba, v kateri ima občina odločujoč vpliv, lahko zadolži le s soglasjem občinskega sveta, in to po pogojih, ki jih občinski svet določi v odloku o proračunu, in da ima zagotovljen denar za odplačilo dolga iz neproračunskih sredstev. SVC se je zadolžil brez vednosti občinskega sveta in brez podlage v odloku o proračunu. Občinski svet s posojili ni bil seznanjen niti ob kasnejši spremembi proračunskega odloka in ni ugotovil, da ima SVC zagotovljen zunajproračunski denar za servisiranje dolgov.

Z zamolčanjem najetih posojil za SVC in z zamolčanjem izdanih poroštev za najeti posojili finančnemu ministrstvu je občina kršila tudi ZJF, po katerem mora občina o najetih posojilih in o izdanih poroštvih poročati finančnemu ministrstvu. Ministrstvo je takrat o ugotovitvah seznanilo tudi protikorupcijsko komisijo in računsko sodišče. Varuhi javnega denarja so nato opravili revizijo občinskega poslovanja za leto 2014 in do marca 2015. Njihova odkritja so bila tako obsežna, da so tudi varuhi javnih financ o ugotovitvah obvestili tožilstvo in policijo, predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel pa je takrat rekel: »Govorimo o teoriji zastrupljenega drevesa.«