Tiskane izdaje
Bohinjska Bistrica – Bohinjski občinski svet ni opravil razprave o predlogu župana Franca Kramarja oziroma njegove žene Aleksandre, da jima občina prizna solastninsko pravico za 120.000 evrov vlaganj v občinski lokal na obali Bohinjskega jezera, ki ga imata v najemu od leta 1986.
Župan je točko najprej predvidel za obravnavo na občinskem svetu, vendar jo je zaradi nasprotovanj umaknil z dnevnega reda. Franc Kramar meni, da mu mora občina Bohinj na podlagi stvarnopravnega zakonika priznati vlaganja v objekt, namesto izplačila vlaganj pa je predlagal solastništvo nepremičnine skupaj z občino. Če mu vložka ne bo priznal občinski svet, bo priznanje vlaganj v občinski objekt dosegel po pravni poti, pravi Kramar. Sodni cenilec Danilo Klinar je zemljišče in objekte na obali jezera ocenil na 230.000 evrov in ugotovil, da sta najemnika Franc in Aleksandra Kramar vanj v času najema vložila 120.000 evrov.
Pomisleki med občinskimi svetniki
Vprašanje je med občinskimi svetniki odprlo številne pomisleke, svetnik Anton Urh je celo prepričan, da je zgodba vredna kriminalistične preiskave. Urh je povedal, da je na dan seje po pošti prejel pismo, v katerem mu je neznanec grozil, naj se ne vtika v županove posle, pismo pa je že predal policiji. Urh je poudaril, da je prvotna pogodba med občino in najemnikom določala, da se vložek najemnika v nepremičnino ne priznava kot vlaganje v občinsko premoženje. Dodal je, da je šele aneks k najemni pogodbi, ki je bila podpisana leta 2010 (s pooblastilom župana Franca Kramarja je pogodbo z najemnikom Francem oziroma Aleksandro Kramar podpisal podžupan Jože Sodja) določil, da se najemnikova vlaganja lahko priznajo kot vlaganje v občinsko premoženje. »Aneks izničuje določila najemne pogodbe«, je dejal Urh.
Franc Kramar je prepričan, da ima Anton Urh, sicer nekdanji podžupan in poslanec državnega zbora, osebne interese: »Tisti, ki si želijo lokal, so prijatelji gospoda Urha.« Dodal je, da mu je Urh zameril, ker ga ni podprl na zadnjih državnozborskih volitvah. O očitku, da je z aneksom k najemni pogodbi prek podžupana hotel doseči, da mu občina povrne vlaganja v nepremičnino, je Kramar dejal, da povrnitev vlaganj predvideva stvarnopravni zakonik, ki je višji pravni akt od pogodbe oziroma aneksa. Na vprašanje Dela ali bi občinsko priznanje njegovih vlaganj v lokal tlakovalo pot morebitnemu odkupu objekta, je Kramar odgovoril, da »o tem sploh nisem razmišljal, čeprav je to mogoče«.
Občina Bohinj je spomladi sicer dosegla poravnavo z denacionalizacijsko upravičenko Vero Hofbauer, ki bi morala lokal in nepremičnino dobiti vrnjeno v naravi. S poravnavo se je občina dogovorila za plačilo 100.000 evrov odškodnine, kar je po Kramarjevi oceni precej manj, kot bi denacionalizacijska upravičenka lahko terjala od občine, ker ni mogla razpolagati z lokalom. Občina sicer od Kramarja na leto za lokal dobi 4000 evrov najemnine.
