Župan Šentilja po volitvah že dvomi o svojih obljubah

Štefan Žvab je vsem občanom v letu dni obljubil optično omrežje.

Objavljeno
28. oktober 2014 17.52
Posodobljeno
29. oktober 2014 11.00
Štefan Žvab, župan Šentilja, 23.10.2014, Šentilj
Robert Galun, Maribor
Robert Galun, Maribor

Šentilj – Prebivalci Šentilja so po dvajsetih letih dobili novega župana. Poslej bo občino vodil Štefan Žvab, ki je volivce prepričal tudi z obljubo o gradnji širokopasovnega internetnega omrežja, in to v samo enem letu. Dosedanji župan Edvard Čagran v to ne verjame, v dvomih je tudi stroka.

Občina Šentilj, ki leži na zahodnem delu Slovenskih goric ob meji z Avstrijo, ima le 8500 prebivalcev, a je precej gričevnata. Njena značilnost je tudi zelo razpršena gradnja, kar je pri gradnji tovrstnega omrežja še dodatna težava. »Želim si, da bi mu uspelo. Sem pa pesimist, pravi Edvard Čagran, ki je občino vodil vse od njenega nastanka in letos ni več kandidiral.

Načrt novega župana Šentilja Štefana Žvaba, ki je nastopil kot neodvisni kandidat in bo vajeti občine prevzel 5. novembra, je na prvi pogled preprost. Širitev optičnega omrežja v občini bi izpeljal s podelitvijo koncesije, koncesionar pa bi si vložek postopoma povrnil z zaračunavanjem naročnine uporabnikom. »Verjetno mi ne bi nihče zameril, če bi bila naročnina v začetni fazi nekoliko višja zaradi konfiguracije terena,« pravi Žvab.

»Teoretično je to izvedljivo, saj je v povprečju mogoče zgraditi 50 metrov kabelske kanalizacije na dan, treba pa je računati tudi na postavitev kabelskih jaškov na trasi v razmiku na vsakih sto metrov«, je pojasnil vodja gradnje optičnega omrežja pri družbi Gratel Tomaž Kržišnik.

Po njegovih besedah je najbolj zamudno pridobivanje dovoljenj in soglasij ter služnosti. Skupek teh dokumentov je namreč osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja. »V zadnji fazi gradnje je treba še vzpostaviti prvotno stanje na zemljiščih, torej jih asfaltirati, kjer lahko vremenske razmere gradnjo zavlečejo. Če upoštevamo vse to, sta nujni zelo dobra organizacija in operativa, da se lahko to v praksi izvede,« poudarja Kržišnik.

Župan ni več prepričan

Bodoči prvi mož Šentilja je v volilnem programu širokopasovno omrežje obljubil vsem štirim krajem in 22 zaselkom v občini ter za časnik Večer izjavil, da se bo to zgodilo v enem letu. A le nekaj dni po volitvah se je že nekoliko potegnil nazaj, saj želi pripeljati signal vsaj v strnjena naselja: »Zagotovo bo kakšna vas odpadla, a to bomo morali reševati drugače.« Tudi v obljubljeni terminski načrt Žvab očitno ni več povsem prepričan: »Če bo kakšen mesec več, mi verjetno ne bo nihče zameril.« Kaj bo storil, če se bo vse skupaj zavleklo ne za mesec ali dva, temveč za dve ali tri leta, pa odgovarja, da bo moral poiskati kakšno drugo možnost, o kateri pa za zdaj še ni razmišljal.

»To je bila pred štirimi leti tudi moja obljuba, pa žal nisem uspel,« pravi dolgoletni župan Čagran. Razkril je, da so se na občini s tem projektom ubadali zadnjih šest let, pripravljali so skupne projekte z drugimi občinami, se prijavili na razpis za evropska sredstva, a jim ni uspelo. Po njegovih besedah širokopasovno omrežje deluje le v četrtini občine, za pokritost celotne pa bi bilo treba vložiti še kakšna dva milijona evrov. Občina tega denarja nima, saj njen proračun znaša le deset milijonov evrov.

Vsaj poskusil bo

Da je to za občino preveliko breme, se strinja tudi Žvab. »Del lahko financira, v celoti pa ne. Ne znam si predstavljati, kako bi si sredstva povrnila.« Prav zato rešitev vidi v podelitvi koncesije, vendar v isti sapi priznava, da morebitni partnerji pretiranega interesa za sodelovanje še niso pokazali, saj imajo raje strnjena naselja.

Žvab, ki doma tudi sam nima optičnega kabla, obljublja, da se bo reševanja te težave lotil takoj. Zanj je to prioriteta, saj brez ustvarjanja pogojev za razvoj podjetništva v občino ne bodo prišla nova podjetja, je prepričan: »Težko si predstavljam, da bodo podjetniki prihajali, če ne bomo imeli vsaj osnovne infrastrukture.«