Gašperšič bo predlagal uvedbo infrastrukturnega centa

Župani in minister zadovoljni z napredkom pri cesti do Škofljice.

Objavljeno
04. december 2015 14.09
vidic/dolenjska cesta
S. P., STA
S. P., STA
Ljubljana − Prvi del nove cestne povezave od Ljubljane do Škofljice bi lahko začeli graditi v začetku prihodnjega leta, za naslednji del pa bo do konca leta narejen terminski načrt.

Ministrstvo za infrastrukturo bo z župani občin januarja podpisalo poseben protokol in se s prostorskim ministrstvom uskladilo za pripravo državnega prostorskega načrta. To je rezultat današnjega sestanka ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča z župani občin na razvojni osi 3A, ki sta ga obe strani označili kot konstruktivnega.

Kot je v izjavi za medije po sestanku povedal minister, se bodo januarja na sestankih z ministrstvom za okolje in prostor dogovorili za vse aktivnosti, da bi lahko dokončali državni prostorski načrt.

Za prvi del nove štiripasovnice od Ljubljane do Lavrice je že bil objavljen razpis za izvajalca del, tako da minister v primeru uspešnega izbora v začetku prihodnjega leta pričakuje začetek gradnje. Sredstva so v proračunu zagotovljena, je dejal. Ponudbe na razpisu se po njegovih besedah gibljejo v višini okoli 700.000 evrov.

Denar tudi za železniško povezavo s Kočevjem

Glede naslednjega dela ceste naprej do Škofljice so se danes dogovorili, da bodo do konca leta naredili natančen terminski načrt. »Zadeva je še v fazi priprave projektne dokumentacije,« je povedal minister.

Župan Škofljice Ivan Jordan je v imenu županov izrazil zadovoljstvo, da se je »klobčič začel odvijati« in da se ministrstvo strinja, da je treba prometno zagato skozi Škofljico in glede prometne povezave celotne regije čim prej rešiti. »Želimo si, da se stvari nadaljujejo in da v roku enega leta rešimo problematiko Dolenjke,« je dejal. Svoje predloge glede ureditve ceste bodo predali ministrstvu in januarja pričakujejo podpis protokola.

Gašperšič je tudi povedal, da potekajo aktivnosti za zagotovitev železniške povezave od Kočevja do Ljubljane, za katero so v proračunih za leti 2016 in 2017 zagotovljena sredstva za rekonstrukcijo dela proge od Ribnice do Kočevja in za varnostno signalizacijo. Dodatno so se danes dogovorili, da bo poskušalo ministrstvo zagotoviti sredstva tudi za obnovo železniške postaje Grosuplje.

Številna opozorila Koalicije za trajnostno politiko

Pomemben del reševanja prometne problematike na tem delu je tudi gradnja avtocestnega priključka Šmarje - Sap, ki jo izvaja Družba za avtoceste v RS. Kot je povedal minister, so tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, tako da bi se lahko gradnja začela v prihodnjem letu.

V Koaliciji za trajnostno prometno politiko, ki je neformalno združenje, v katerem si prizadevajo za trajnostno prometno politiko v Sloveniji, so danes v pismu premieru Miru Cerarju opozorili, da načrtovana ureditve Dolenjske ceste ni trajnostno naravnana in ne upošteva dejstva, da ta cesta ni le tranzitna prometnica, ampak jo lokalno prebivalstvo uporablja za dnevne opravke.

Dodajajo, da bi bilo treba rešitve za Dolenjsko cesto pripraviti, ko bodo znani učinki gradnje avtocestnega priključka Šmarje - Sap. Poleg tega opozarjajo, da povečanje pretočnosti na eni točki ne rešuje problema, rešitev pa vidijo v hitrejšem in učinkovitejšem javnem prevozu, rumenih pasovih ter zmanjševanju potovanj z osebnimi avtomobili v Ljubljano.

Gašperšič ne ve, kdaj bo razvojna os končana

Vlado pozivajo, naj sprejme nov sklep, v katerem bo predvideno, da se Dolenjska cesta uredi na trajnosten način z dovolj širokimi pasovi za pešce in kolesarje, ter da se s širitvijo Dolenjke počaka na učinke zgrajenega polnega priključka Šmarje - Sap na avtocesto in se preveri, ali se lahko težava reši z vzpostavitvijo primestnega železniškega prometa na relaciji Grosuplje−Ljubljana.

Kdaj bi lahko bila končana celotna razvojna os 3A, minister ni mogel oceniti. To bo natančneje opredelil nacionalni program, ki bo opredelil projekte na cestnem in železniškem omrežju in bo predvidel tudi zagotavljanje potrebnih dodatnih sredstev. Sedanja namenska sredstva, ki se zbirajo pri registraciji vozil, namreč omogočajo le ohranjanje sedanjega stanja oziroma »flikanje obstoječega omrežja«, kot je dejal minister, ne pa dodatnih investicij.