Župani na Koroškem govorijo o priključitvi Avstriji

Libeliče – V Libeličah, obmejni koroški vasi, ki se je s svojo narodno zavednostjo vpisala v zgodovino, bodo jutri praznovali 90. obletnico ponovne priključitve k Sloveniji. Zaradi slabitev regije in ukinjanja državnih institucij pa nekateri župani že razmišljajo o možnostih ponovnega združevanja z Avstrijo.

Na koroškem plebiscitu septembra 1919, s katerim je del Koroške, ki je bil do takrat pod jugoslovansko upravo, pripadel Avstriji, se je 60 odstotkov Libeličanov odločilo za Jugoslavijo. Kljub temu je vas 10. oktobra 1920 postala avstrijsko ozemlje.

Libeličani so se uprli in začeli svoj edinstven boj za priključitev k matični domovini. Že prvo noč so izruvali mejne kamne, organizirali vaško stražo ter z močno narodno zavestjo ohranjali in krepili slovenstvo.

Libeliče po plebiscitu dodelili Jugoslaviji

V uporu so aktivno sodelovali tudi takratni libeliški župnik Anton Vogrinec, šolski nadzornik Rudolf Mencin in upravitelj Janko Gačnik, ki so iskali pomoč pri slovenski vladi v Ljubljani. Vprašanje meje v Libeličah je po dveh letih razrešila mednarodna razmejitvena komisija, ki je odločila, da bodo Libeliče kljub vsemu priključili k Jugoslaviji, 30. septembra 1922 pa je vas zasedla jugoslovanska obmejna straža.

»Libeliče so edinstven primer v Evropi, če ne celo v svetu,« pravi predsednik krajevne skupnosti Branko Ferk, saj jim je uspelo brez nasilja prestaviti mednarodno potrjeno mejo. »Jugoslovanska vlada takrat najbrž ni niti slišala za nas in se tudi ni potegnila za nas. Narod se je sam dvignil, nenasilno, s pesmijo, kulturo in volja ljudstva je premagala politične spletke,« poudarja Ferk.

Korošci nezadovoljni z državo

Prav državna politika v zadnjem času pri Korošcih zbuja tolikšno nezadovoljstvo, da se celo med župani pojavljajo ideje o združevanju z Avstrijo. Zaporedno ukinjanje državnih institucij, zapostavljenost pri državni pomoči v primerjavi z drugimi regijami ter pešanje gospodarstva, ki ga prometna odrezanost od centra države še pospešuje, so samo nekateri vzroki za nezadovoljstvo županov, ki s protesti in zahtevami ne dosežejo ničesar, pogosto niti odgovora države ne. Tako je župan Podvelke Anton Kovše na zadnjem svetu koroške regije ugotavljal, da bi ga bilo morda najbolje kar ukiniti in se ponovno priključiti k Avstriji, kamor že hodi na delo okrog 600 Korošcev.

Slovenija pomeni tudi način življenja

Ferk na to pravi, da tudi, če bi bil plebiscit danes, bi se vsaj Libeličani prav gotovo spet odločili enako. »Pred plebiscitom so nam Avstrijci v takratni hudi socialni stiski obljubljali denar in ugodna posojila, a so se naši predniki odločili za Jugoslavijo, čeprav je to za mnoge celo pomenilo izgubo dela svojih posestev. Res je, da smo danes finančno v precej slabši situaciji, kot bi bili, če bi živeli 500 metrov bolj severno, a gre tudi za način življenja. Pripadnost slovenstvu je tukaj zasidrana v ljudeh, ekonomska situacija tega ne more odpraviti.«