Župani: razpis za koncesijo bo pokazal resnico

Slovenj Gradec – Koroški župani so načrte vlade o gradnji severnega dela tretje razvojne osi sprejeli z odobravanjem, čeprav bi to pomenilo, da bi hitro cesto najprej zgradili samo do Slovenj Gradca. Manj zadovoljni so glede zahtev po obnovi obstoječih regionalnih cest, za katere država nima denarja.

Po najnovejših vladinih načrtih naj bi se gradnje severnega kraka tretje razvojne osi lotili že v letu 2014, 800 milijonov evrov vredna gradnja pa bi trajala približno tri leta. Tako bi leta 2017 hitro cesto pripeljali do Slovenj Gradca.

Nadaljevanje je še negotovo, še najbolj verjetno je, da bo severno od Slovenj Gradca mimo Dravograda in do Holmca vodila le razširjena dvopasovnica. Tudi južno od Velenja se obetajo spremembe trase, saj preučujejo dve novi varianti za prvi pododsek severnega dela tretje razvojne osi. Ustrezno naj bi izbrali do aprila prihodnje leto ter zanjo sprejeli državni prostorski načrt v istem letu, hkrati pa bi dokončali umeščanje v prostor obeh odsekov severno od Slovenj Gradca. Najmanj težaven je odsek od Velenja do Slovenj Gradca, ki naj bi ga začeli graditi leta 2014, DPN zanj pa bi sprejeli že letos.

Koroški župani so bili s predstavljenimi rešitvami večinoma zadovoljni. »Za odsek Dravograd - Holmec, ki je najmanj dorečen, še izbirajo najustreznejšo varianto in jo bodo predstavili v kratkem,« je dejal župan Raven Tomaž Rožen. »Časovnica je zelo optimistična - začetek gradnje v 2014 in tri leta gradnje, uresničljiva pa je z velikim "če", saj je vse odvisno od tega, ali bo država dobila koncesionarja za avtocestno omrežje.« Rožen pravi, da se je po njihovih informacijah nekaj interesentov že zanimalo za prevzem koncesije, a bo šele javni razpis, ki naj bi bil objavljen do konca leta, pokazal resnico.

Delovna skupina koroških županov pod vodstvom prevaljskega župana Matica Tasiča se bo vsaka dva meseca sestajala z državnim sekretarjem na ministrstvu za infrastrukturo in prostor ter spremljala napredek pri načrtovanju in umeščanju ceste. Tudi Tasič meni, da je načrt spodbuden in opozarja, da je za uresničitev nujna tudi enotnost v regiji, saj na hkratno obnovo državnih cest regija zaradi pomanjkanja denarja ne more računati, zato je čim hitrejša gradnja hitre ceste še toliko bolj pomembna.

Poslanec Matjaž Zanoškar verjame, da vlada tokrat misli resno, saj so prvič predstavili tudi realen načrt financiranja gradnje. Financiranje iz naslova koncesije za avtocestno omrežje v kombinaciji z evropskimi sredstvi se mu zdi dokaj realna možnost za uspeh, ki pa je odvisen od tega, kakšen razpis bo država pripravila in ali bo našla koncesionarja, ki bo pripravljen vložiti denar v gradnjo tretje razvojne osi.

Mislinjski župan Franc Šilak je izpostavil tudi problematiko gozdnih cest, ki jih je na Koroškem kar 1900 kilometrov in ker služijo kot lokalne ceste, je treba zagotavljati njihovo prevoznost, kar je za občine veliko finančno breme. Hkrati so te ceste ključne za ohranjanje poselitve ter razvoj turizma, zato je župane zanimalo, ali jim bo država kako pomagala, a odgovora niso dobili.