Tiskane izdaje
Ljubljana – Župani od vlade zahtevajo izdajo odločb o dodelitvi evropskega denarja za enajst projektov do 30. aprila, v nasprotnem primeru napovedujejo odškodninske tožbe. Problem bi rešili drugi župani, katerih projekti, ki so v izvedbi, so vprašljivi, vendar je v volilnem letu težko pričakovati, da se jim bodo odpovedali.
Župani, skupaj 27 od vseh 34, ki so se podpisali pod enajst okoljskih projektov za sofinanciranje s kohezijskim denarjem, so na včerajšnjem posvetu podpisali sklep, s katerim od vlade zahtevajo, da jim takoj izda odločbe o dodelitvi 200 milijonov evrov iz kohezijskega sklada, 36 milijonov pa iz državnega proračuna. V nasprotnem primeru bodo v državnem zboru sprožili postopek za ugotavljanje odgovornosti organa, ki je opustil to dejanje. Župani vztrajajo pri obtožbah, da država svojega dela ni opravila in da je nerazumljivo, da ne omogoči izvedbe dobro pripravljenih, nujnih projektov, ki bi omogočili delo ljudem in gospodarskim družbam. Te so izbrane s pravnomočnimi odločbami in so zaradi zavlačevanja že utrpele škodo. Župani napovedujejo skupinsko tožbo.
Toda odločb za enajst projektov, kot so že doslej pojasnjevali iz službe vlade za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK), ne bo. Ves denar iz kohezije je namreč razdeljen oziroma ga je le 43 milijonov evrov, kolikor so se mu ga odpovedali Novogoričani (33 milijonov), ki so opustili projekt regijskega centra za odpadke, in Ljubljančani (deset milijonov), ki so realizacijo dela naložbe v regijski center prenesli v naslednjo finančno perspektivo. Župani so včeraj s prstom pokazali tudi na ministrstvo za kmetijstvo, ki je potrdilo njihove projekte, vendar, kot je včeraj minister Dejan Židan pojasnil za Delo, ministrstvo za kmetijstvo in okolje preverja le tehnično plat projektov, odločbe o sofinanciranju pa izda SVRK: »In ta je v nekem trenutku ugotovila, da možnosti za sofinanciranje ni več.«
Kje je problem in kje rešitev? Po mnenju županov v slabi realizaciji projektov s sofinancerskimi odločbami, za katere občinam po vsej verjetnosti do konca leta 2015 ne bo uspelo počrpati denarja. Denar, ki bo ostal, so prepričani, pa bi sami uspešno porabili za svojih enajstih projektov, ki bi jih lahko začeli izvajati že jutri. A da bi se župani projektom v volilnem letu prostovoljno odpovedali, je malo verjetno. Minister Židan rešitev vidi v tem, da počakajo na prihodnje programsko obdobje oziroma po njegovih predvidevanjih do jeseni, ko bi že lahko šli v izvedbo.
Država si je namreč sama zvezala roke, ko je na začetku obdobja 2007–2013 občinam izdajala odločbe o sofinanciranju brez pravnega sredstva, s katerim bi jim odločbo, če projekta ne bi uresničevali, odvzela. »Država si ne sme nikoli več privoščiti izdaje odločb brez pravnega sredstva za odvzem odločbe,« je jasen Židan. Župani, ki vidijo, da projektov ne bodo dokončali ali bi zanje lahko poiskali rešitev v fazni gradnji, naj to pravočasno povedo, poziva minister.
Sicer pa, pojasnjuje, so samo januarja letos občinam poplačali sedem milijonov evrov za izvedena dela, kar je večkratnik izvedbe v prejšnjih letih. »Lani je bil 'izplen' večji kot prej pet let, v prvi polovici letošnjega leta bomo prehiteli lansko leto. Vsi projekti se pospešeno izvajajo, tekmujemo s časom,« pojasnjuje minister Dejan Židan.
