Tiskane izdaje
Čez nekaj dni bi se moral trboveljski gostinec Igor Matanović zglasiti na informativnem pogovoru na policijski postaji. Trboveljska županja Jasna Gabrič ga je kazensko ovadila zaradi domnevne žalitve na facebooku. Matanović je zatrdil, da njegov komentar incidenta, v katerega je bila pred pol leta vpletena Gabričeva, ni žaljiv. Sredi praznikov so policisti razgovor odpovedali, a grenak priokus ostaja.
»Tudi oni niso našli elementov žaljivosti. Povedali so mi, da se lahko županja zdaj odloči za zasebni pregon,« je včeraj dejal gostinec.
Pred pol leta ob občinskem prazniku je Matanović na facebooku zapisal svoje mnenje o dogodku, o katerem so »po tihem govorili vsi, glasno pa si ni upal nihče« - izgredu v Mladinskem centru Trbovlje (MCT), iz katerega je županjo Jasno Gabrič pospremil varnostnik. »Zapisal sem samo, kar sem kot gostinec mislil, da je prav: pohvalil sem profesionalni odnos študentke, ki je ob incidentu z županjo stregla v MCT. Kljub mladosti je odreagirala, kot je treba. Upoštevala je pravilo številka ena v gostinstvu: ko se lokal zapre, v MCT je bilo to ob eni uri zjutraj, in ko se zaključi blagajna, nima nihče več pravice do pijače, naj bo župan ali klošar,« meni Matanović. Prav to, da naj bi Jasna Gabrič prišla s prireditve v MCT in zahtevala pijačo, se neprimerno vedla do osebja in nekega očividca tudi strankarsko ozmerjala, so pripravljene pred sodiščem, če bi bilo treba, potrditi priče, pravi Matanović, ki razume ovadbo kot poskus utišanja »malega človeka, ki plačuje občini za zemljišče, da lahko poravna mesečno najemnino, pa mora skuhati tisoč kavic«.
Županja čez prag v spremstvu varnostnika
Junija je bila na ploščadi pri MCT prireditev ob prazniku občine Anduht, na kateri je za red skrbelo štirinajst varnostnikov Fortune Pil iz Trbovelj. Eden od njih je Jasno Gabrič pospremil iz MCT. Stane Bočko iz Fortune Pil je na vprašanje, v katerih primerih se varnostniki odločijo za ta korak, pojasnil, da varnostnike zavezuje zakon o zasebnem varovanju in zahteve naročnika varovanj. »Če se oseba ne drži pravil in reda, varnostnik ravna v skladu s 46. in 47. členom zakona. Če pri tem ni treba uporabiti fizične sile, ne obveščamo policije in ne vodimo zapisnika o dogodku.« Po 47. členu zakona sme »varnostnik /.../ kršitelju izreči ustno navodilo ali zahtevo, da s kršitvijo ali ogrožanjem takoj preneha ali da zapusti varovano območje«. Jasne Gabrič varnostnik iz MCT ni odstranil na silo; jo je pa pospremil čez prag.
Kopijo domnevno sporne Matanovićeve izjave s facebooka hranijo policisti. Sam se spominja, da je omenil možnost, da je bila županja v času incidenta vinjena. Jasna Gabrič na vprašanja molči. »Trditve v vprašanjih ne držijo in so izkrivljene. Zadeva je v rokah pristojnih, ki bodo pretehtali vsa dejstva,« so skopi v županskem kabinetu. Kaj ne drži, niso pojasnili. Vprašanja so se nanašala na ovadbo in sporni dogodek; med drugim, kateri del zapisa na facebooku vsebuje elemente razžalitve in kaj pričakuje od ovadbe. Jasna Gabrič molči tudi o vzrokih odhoda iz MCT v varnostnikovem spremstvu in razgovoru, ki ga je po incidentu imela na občini z nekaterimi zaposlenimi iz MCT - ki je občinski javni zavod.
Kolizija ustavnih pravic
Na junijski seji občinskega sveta so Jasno Gabrič o »neprimernem izgredu v MCT« in »žaljivem, arogantnem in agresivnem izpadu nad osebjem lokala in prisotnimi« spraševali tudi opozicijski svetniki. »Nisem vam dolžna polagati računov,« se je odzvala in zatrdila, da se je pogovarjala z osebjem o neprimernem odnosu zaposlene do strank. Po njenem je šlo za zadevo med »nami in MCT«; pogovor z odgovornimi z MCT je priznala.
V uradu varuhinje človekovih pravic opozarjajo, da v postopkih zaradi razžalitve dobrega imena in časti pride do kolizije dveh ustavnih pravic: svobode izražanja in pravice do osebnega dostojanstva. »V vsakem konkretnem primeru je treba obe pravici omejiti in pretehtati, katera ima glede na konkretne okoliščine prednost pred drugo. To tehtanje opravi sodišče,« je na naše poizvedovanje odgovorila Nataša Kuzmič, svetovalka za odnose z javnostmi v uradu.
Pri razumevanju takšnih domnevno kaznivih dejanj, zlasti v povezavi s prizadetostjo županov, je zanimiva dve leti stara sodba vrhovnega sodišča, ki je odločalo o ljubljanskem primeru. Predstavniki podmladkov političnih strank so na novinarski konferenci ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću izročili družabno namizno igro in jo pospremili z izjavo, da mu Božiček »letos verjetno ne bo prinesel ničesar, saj ste celo leto lagali in zapravljali premoženje prebivalcev najlepšega mesta na svetu«. V sodbi se je vrhovno sodišče opredelilo do izjav politikov v okviru političnega komentiranja in kritiziranja, ki da je »lahko tudi pretirano, ostro, neprizanesljivo oziroma šokantno, žaljivo ali moteče«. Matanović sicer ni politik.
Ga je policija zato klicala na zagovor? Na Policijski upravi Ljubljana smo izvedeli, da so policisti dolžni preveriti okoliščine naznanjenega dejanja (ovadbe). Če ugotovijo, da je naznanjeno kaznivo dejanje takšno, ki se preganja z zasebno tožbo, prijavitelja napotijo nanjo. Matanović je odločen, da se »občinskega ustrahovanja« ubrani s pričami: »Ko sem pred časom na spletu izvedel, da kot kandidat za najemnika lokala v mestnem parku nisem bil izbran, ko je torej županja javno razkrivala moje podatke, uradni odgovor občine, da nisem izbran, pa sem dobil šele nekaj dni zatem, sem molčal. Zdaj ne bom več. Ustrahovanje, grožnje, kaznovanje tistih, ki si upajo na glas povedati, kaj mislijo, postajajo v tej občini splošni vzorec.«
