Županu deset tisočakov za potne stroške

Radlje ob Dravi – Občina Radlje ob Dravi ne namerava kupiti še enega službenega vozila, čeprav je nadzorni odbor občine župana Alana Bukovnika pozval, naj zaradi velikih stroškov za njegova službena potovanja o tem čim prej razmisli. Samo lani so njegovi potni stroški občino stali več kot 10.000 evrov.

Čeprav v nadzornem odboru ne dvomijo o upravičenosti županovih službenih poteh, so prepričani, da bi marsikatero lahko opravil s službenim vozilom. To so ugotovili, ko so pregledali županove januarske in avgustovske potne naloge, ko je prevozil največ. Januarja je opravil sedemnajst službenih potovanj in prevozil 3780 kilometrov (to je na mesečni ravni več kot 120 kilometrov na dan), avgusta pa na osmih službenih poteh 3192 kilometrov. Bukovnik »službeno« prevozi 25.000 kilometrov na leto in je najbolj mobilen župan na Koroškem. »Imel sem pravico, da sam izberem, na kakšen način bom opravljal službene vožnje. Odločil sem se za svoj avto, ker sem veliko na poti in ker je na prvem mestu moja varnost,« pravi Bukovnik. Službeno vozilo bi si lahko delil še z drugimi občinskimi uslužbenci ter zaposlenimi v Javnem podjetju Kanalizacija in čistilna naprava, a ker je avto ves čas zaseden, tudi uradniki za službene poti pogosto sedejo v svoje avtomobile.

S službenim avtom tudi zasebno?

Na drugem mestu po prevoženih kilometrih je črnjanska županja Romana Lesjak, ki meni, da za službo prevozi od 20.000 do 25.000 kilometrov na leto. V nasprotju z Bukovnikom za službene vožnje koristi občinski avto, če je le mogoče. Lani ji je občina izplačala za okoli 2400 evrov kilometrine. »Službeno vozilo zjutraj in popoldne koristimo za prevoze šolskih otrok. Naši režijski delavci so prevzeli vožnje šolarjev na dveh najdaljših progah, enajst- in sedemkilometrski. Na obeh prevažamo po štiri šolarje, s čimer smo prihranili 100.000 evrov na letni ravni. Kilometrina za službene poti komaj pokrije stroške goriva. Nakup še enega službenega vozila po mojem mnenju ne bi bil racionalen,« meni županja.

V Dravogradu je skupina svetnikov svojo županjo Marijano Cigalo prijavila Komisiji za preprečevanje korupcije, ker da je več let službeni avto uporabljala tudi za zasebne vožnje. Županja trdi, da je v županski funkciji 24 ur na dan, njeno zasebno življenje pa je nemogoče ločiti od službenega. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah si prijavo podajajo Finančna uprava RS, celjska policijska uprava in ministrstvo za javno upravo, nadzorni odbor pa je menda že opravil nadzor, a pri početju županje ni zaznal nepravilnosti. Cigala je vožnje s službenim avtomobilom, leto dni starim passatom, res uredila na papirju, a šele letos jeseni.

Župan občine Ribnica na Pohorju Srečko Geč nima službenega vozila, a je na drugem mestu po višini izplačane kilometrine. Za lani je od občine dobil skoraj 4500 evrov. »Naša občina je najbolj oddaljena od središč, kamor se je pač treba peljati. Naj postanem neaktiven samo zato, da bom zmanjšal stroške? Seveda je marsikaj mogoče izpeljati konferenčno, saj smo v dobi digitalizacije, a vsega se na takšen način ne da opraviti,« pravi Geč. Nakup službenega vozila bi bil po njegovem dražja odločitev. »Vozim ford kugo. Stane okrog 32.000 evrov, plačati je treba letno zavarovanje in cestnino v višini približno 800 evrov, servis enkrat na leto stane 400 evrov, vsako drugo leto moram menjati pnevmatike v znesku 1200 evrov, tukaj je še vzdrževanje. Vozilo troši okoli osem litrov na sto kilometrov. Tako že pri površnem pregledu stroškov ugotavljam, da dobim povrnjene stroške bolj ali manj samo za gorivo. Prepričan sem, da nakup službenega vozila ne bi bil racionalnejši,« trdi Geč.