Tiskane izdaje
Ljubljana – Politična jesen v glavnem mestu bo v znamenju predvolilnih aktivnosti vseh političnih strank, so si edini skoraj vsi opozicijski mestni svetniki, ne glede na to, ali bodo volitve predčasne ali redne. »Ljubljanski župan ne skriva ambicij po vplivu na državni ravni,« pravi ljubljanska Slovenska demokratska stranka (SDS), »videti je, da se župan pospešeno pripravlja na naskok na mesto premiera,« pa mestna svetnika Nove Slovenije (NSi) Mojca Kucler Dolinar in Anton Kranjc. »Dogajanje v mestnem svetu je navadna farsa. Župan ne trpi opozicije in je do nje žaljiv, nestrpen ter ji jemlje besedo,« sta še ostra svetnika NSi.
»Politično dogajanje v državi je talec političnega duha v Ljubljani, zato je vplivanje enega na drugega manj verjetno,« pa meni Miha Jazbinšek iz stranke Zeleni Slovenije. Metka Tekavčič, predsednica mestnega odbora Socialnih demokratov (SD), je prepričana, da je to, »kar se danes dogaja v mestnem svetu, nesprejemljivo, saj je županu ob asistenci njegove liste dovoljeno vse, tudi ravnanje, zaradi katerega mora vsak, ki mu je do demokracije in spoštovanja sogovornika, velikokrat pogledati v tla«.
»Očitki opozicije, da je Lista Zorana Jankovića (LZJ) navaden glasovalni stroj, so zlonamerni že zato, ker je temeljno pravilo delovanja liste, da vsak svetnik razpravlja in glasuje po svoji vesti ter prepričanju,« zatrjuje Aleš Čerin, vodja svetniške skupine LZJ, ki pravi, da so z učinkovitostjo mestnega sveta »resnično lahko zadovoljni«.
»Čeprav iz vrst opozicijskih svetnikov slišimo marsikatero kritiko, je dejstvo, da je mestni svet sprejel skoraj vse sklepe, ki so bili predlagani in so v dobro mesta, nekatere celo soglasno, kar pomeni, da je bil v takih primerih enoten ne glede na politično opredelitev posameznih svetniških skupin,« na očitke opozicije odgovarja vodja županove liste.
V mestnem svetu sicer sedi 45 svetnikov, od tega jih 25 deluje v okviru LZJ, devet jih prispeva SDS, štirje so iz vrst SD, po dva iz NSi, Zelenih Slovenije in Demokratične stranke upokojencev Slovenije (Desus), Liberalna demokracija Slovenije (LDS) pa ima v mestnem svetu samostojnega svetnika.
Leto 2010/11 v znamenju Jankovićeve zmage
»Preteklo politično leto v Ljubljani so gotovo zaznamovale lokalne volitve ter izjemno visoka zmaga župana in njegove liste,« pravi Meta Vesel Valentinčič, predsednica ljubljanskega Desusa, »posledica te zmage, ko ima županova lista absolutno večino, so logične – vse, kar se odloči župan, je sprejeto, tako rekoč nobena pripomba ali dodatni predlog se ne sprejmeta, čeprav sta utemeljena in bi nedvomno pripeljala do bolj kakovostne odločitve.«
Mojca Kucler Dolinar pa opozarja predvsem na delovanje mestne uprave: »Če bi 'padli' na županove besede, je v Ljubljani zadnje leto vse potekalo naravnost idilično, saj je po njegovem mestna uprava daleč učinkovitejša od kateregakoli zasebnega podjetja. Če bi bilo to res, potem se cene komunalnih storitev ne bi dvignile celo za dvesto odstotkov.«
Mestna svetnica iz vrst NSi še zatrjuje, da se »denar iz javnih podjetij pod različnimi pretvezami preliva v županove projekte«, pri čemer po njenem verodostojnost izgublja tudi računsko sodišče. Kot primere navaja nakup zemljišča na območju centralne čistilne naprave s strani Vo-Ka, nakup deleža Te-Tola s strani Energetike ter obnovo komunalnih vodov za potrebe gradnje garažnih hiš Kongresni trg in Tržnica. »Lekarna Ljubljana z nezakonitimi odločitvami z ustanovitvijo podjetja Grosist krepi svoj monopolni položaj, pri tem pa se v ozadju dogaja še ena tajkunska zgodba, v kateri so glavni igralci nekdanji uslužbenci Leka,« je o nepravilnostih prepričana Kucler Dolinarjeva.
»Župan marsikaj skriva
pred javnostjo«
»Župan ve malce več od nas, pa mu ni do tega, da bi enako vedela tudi javnost,« menijo v mestnem odboru SDS in dodajajo: »Dvomljivi posli se kar vrstijo. Sečnja viškega gozdička za namene gradnje novih stanovanjskih silosov je že en tak primer. Investitorja sta namreč poštna nabiralnika iz Liechensteina. SDS je pozvala župana, da se pred sprejetjem pravnih podlag za gradnjo preveri lastništvo investitorjev, pa je zamahnil z roko, češ da mu je popolnoma vseeno, kdo se skriva za 'nabiralniškimi' podjetji, ki poslujejo z Ljubljano.«
»To je bilo leto pometanja nepremičninske in finančne krize pod preprogo gradbenih stečajev,« pa opozarja Miha Jazbinšek, »da bi se prikrili prihajajoči nepremičninski in bančni stečaji, kot je programirani stečaj podjetja Grep, ki se v medijih prikriva skladno s političnim duhom v Ljubljani.«
Tekavčičeva: »Dovolj je sprenevedanja«
»Na splošno velja, da je politično dogajanje v Ljubljani tesno prepleteno s tistim na državni ravni,« pravi Tekavčičeva, ki je prepričana, da bo letošnja jesen v prestolnici prav zato izrazito pod vplivom dogajanja na državni ravni in ugibanj o nadaljnjih političnih korakih župana. »Zanj je to dobro, saj bodo v ozadju vprašanja o realizaciji proračuna in dogajanju v mestni politiki, ali bolje v mestnem svetu, v odnosu do županovih odločitev. Županu, ki javno izraža podporo koaliciji ter je brez dvoma karizmatična osebnost in učinkovit vodja v skupini, ki mu slepo sledi, je to bistveno olajšalo delo. Stranke na levici zato čaka soočenje z resnico o tem, kaj počnejo in kam vodijo državo. To velja prav za vse, ki se razglašamo za stranke levice. Dovolj je sprenevedanja, prišel je trenutek resnice,« je še ostra Tekavčičeva, ki ne dvomi, da bo »letošnja jesen polna zmede, tavanja, nezrelosti in sprenevedanja, česar niti morebitne predčasne volitve ne bi rešile«.
LZJ v boj proti očitkom s seznamom izvedenih projektov
Da preteklemu političnemu letu daje intonacijo svetniška skupina LZJ s še večjo večino kot v prejšnjem mandatu, se strinja tudi Aleš Čerin, ki pravi, da lista »s svojim intelektualnim nabojem, disciplino in kulturo dialoga« prevzema odgovornost za sprejete odločitve. »V MOL smo po lanskih lokalnih volitvah med prvimi občinami sprejeli proračuna za letošnje in prihodnje leto ter s tem omogočili lažje načrtovanje investicij dela mestne uprave,« poudarja vodja svetniške skupine LZJ.
Po njegovem mnenju politično dogajanje na državni ravni ne bi smelo vplivati na delo ljubljanskega mestnega sveta, saj so pristojnosti lokalnih skupnosti in države jasno razmejene: »Obstajajo pa različni pogledi, kako učinkovito se vlada in posamezna ministrstva odzivajo na tekoče probleme in razvojna vprašanja prestolnice. Tako si želimo, da svetniki, ki bodo kandidirali na državnozborskih volitvah, dela mestnega sveta ne bodo izkoriščali za lastno promocijo, hkrati pa bodo znali interese Ljubljančanov zastopati tudi, če bodo izvoljeni v državni zbor.«
Enako razmišlja edini mestni svetnik iz vrst LDS, Slavko Ziherl: »Kot mestni svetnik ne razmišljam vzdolž strankarske linije, marveč predvsem v smeri, kaj je dobro za Ljubljano in Ljubljančane. Tako kot, po mojem, to že peto leto počne župan.«
Čerin sicer na očitke odgovarja z naštevanjem nekaj izmed, kot pravi, več kot šeststo izvedenih projektov: »Sprejetje prostorskega načrta, zgraditev kanalizacije na območju Rakove Jelše, celovita prenova komunalnega omrežja v mestnem jedru in njegovo zaprtje za motorni promet, prenova Kongresnega trga s podzemno parkirno hišo, oživljanje nabrežij Ljubljanice z novimi mostovi, razširitev Žal na doslej degradiranem območju ter odprtje nove večnamenske športne dvorane in nogometnega stadiona Stožice. Prenovili smo Ljubljanski grad, v njegovih prostorih odprli nov Muzej slovenske zgodovine, uvedli smo sistem izposoje koles Mestno kolo – BicikeLj, vpeljali enotno mestno kartico urbana, posodobili vozni park mestnega prevoza in podaljšali avtobusne linije v sosednje občine.«
