Tiskane izdaje
Ljubljana – Šenčurska župnija odplačuje 313.000 evrov dolga banki za novo župnišče. Tamkajšnji župnik je gospodinjstvom pred kratkim poslal prošnjo, naj župniji darujejo vsaj po 50.000 tolarjev oziroma 200 evrov. Blejski župnik Alojz Ambrožič se je odločil, da bo za ogled cerkve na otočku zaračunaval vstopnino, ker je, kot je dejal, to edini način, da zbere 84 tisoč evrov (20 milijonov tolarjev) za obnovo objektov. Pozneje se je zaradi negativnega odziva javnosti premislil.
Po podatkih nadškofijskega ekonomata je imela ljubljanska nadškofija predlani (za lani še nima podatkov) za 4,84 milijona evrov (milijardo 160 tisoč tolarjev) prihodkov, od katerih je slabo polovico namenila župnijam; zato nas je zanimalo, kako je mogoče, da prihaja do takšnih primerov, kot sta šenčurski in blejski. Andrej Saje, tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference (SŠK), je razložil, da je vsaka župnija samostojna pravna oseba in da v nadškofijskem ekonomatu ne vodijo evidenc o njihovem premoženju.
»Kapitalni gozdovi«
Na Upravno enoto Mozirje je nadškofija pred dnevi naslovila zahtevek za vračilo 11.257 hektarov zemljišč, od tega več kot polovico (6598 hektarov) gozdov. Po podatkih omenjene UE so ljubljanski nadškofiji doslej vrnili nepremičnine v vrednosti dobrih šest in pol milijona evrov (prvotna informacija, da je bilo vrnjenih 12,8 milijona evrov, se je izkazala za netočno, saj je bilo premoženje vrednoteno v nekdanjih nemških markah). V ljubljanski nadškofiji pričakujejo, da bodo imeli po končani denacionalizaciji v lasti 31.227 hektarov gozdov, kar je 2,7 odstotka vseh gozdov v državi in 1,8 odstotka gospodarskih gozdov. Po zadnjih podatkih nadškofijskega tiskovnega urada ima nadškofija zdaj v lasti 12.268,33 ha gozdov, z njimi pa gospodari Metroplitana.
»Če upoštevamo vse stroške, ki nastajajo pri sečnji in prevozu lesa iz gozda, je čisti dobiček na hektar gozda dobrih 125 evrov,« je povedal Franci Furlan, sekretar združenja za gozdarstvo GZS. Po njegovem so gozdovi v lasti nadškofije »dobri in kapitalni«. Kot je povedal, se sečnja opravlja enkrat na leto, pri čemer posekajo približno 80 odstotkov letnega prirastka. Nadškofija bi z gozdovi, s katerimi zdaj razpolaga, na leto lahko zaslužila 1,2 milijona evrov (dobrih 290 milijonov tolarjev).
Več preberite v današnji tiskani izdaji Dela
