Zver: Sindikata branita javno mrežo šol

Ljubljana - Tudi današnji sestanek med ministrom za šolstvo in šport Milanom Zverom ter dvema sindikalnima združenjema pred predvidenimi spremembami dveh šolskih zakonov je, sodeč po izjavi za javnost, minil predvsem v znamenju razprave o razvoju zasebnega šolstva in spremenjenem načinu financiranja vzgoje in izobraževanja. Čeprav se sindikata strinjata z nekaterimi načrtovanimi novostmi, pa "na vse kriplje" branita javno mrežo šol, je dejal minister.

Bo slovensko gospodarstvo ustanavljajo strokovne šole?

Kot je ponovno poudaril, želijo s spremembo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) dopustiti možnost slovenskemu gospodarstvu, da ustanovi poklicne in strokovne šole. S poenotenjem financiranja zasebnih šol pa želijo odpraviti ključne ovire in pomanjkljivosti pri razvoju zasebnega šolstva, ki ga Slovenija mora razvijati, saj tako po njegovih besedah predvideva bela knjiga.

"Želeli bi, da je zasebništvo obogatitev javne mreže, nikakor pa ne konkurenca ali pa da bi kakor koli negativno vplivalo na kakovost storitev javnega sektorja in nasploh stanje v javnem šolstvu," je dodal Zver.

Minister napoveduje "dokaj majhne spremembe"

Minister sicer trdi, da bosta noveli ZOFVI ter zakona o osnovni šoli prinesli "dokaj majhne spremembe", v sindikatih vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ter delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (Vir) pa jih, nasprotno, vidijo kot "globoke reforme", ki posegajo v vse ključne elemente izobraževalnega sistema: financiranje, organizacijo, učni načrt in tudi na področje vrednot.

Sviz in Vir si želita predhodne razprave

"Žal mi je, da se reforma začenja brez kakršnih koli resnih analitskih podlag in brez konceptualnih predlogov, zato se bojimo, da ne bo imela pričakovanih učinkov," je ocenil glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Po njegovem mnenju je rdeča nit predlaganih sprememb znižati stroške javnega šolstva, med drugim na račun števila zaposlenih in kakovosti, posledica financiranja šol na učenca pa bo lahko zaprtje določenih šol.

Država bo odprla svoj mošnjiček le s tem, ko bo povečala stopnjo financiranja iz davkoplačevalskega denarja pri zasebnih šolah s 85 na 100 odstotkov, je dejal Štrukelj - po ministrovih podatkih bi ta 15-odstotna razlika "pri milijardi in sto milijonov evrov, ki jih dajemo za šolski sistem, znašala približno 250.000 evrov".

Tudi sindikat Vir glede na besede predsednika Bojana Hribarja deli mnenje s Sviza, da je treba ohraniti sedanjo stopnjo financiranja zasebnih šol ter sredstva v večji meri nameniti nadaljnjemu razvoju javnega šolstva. Oba pa sta izrazila bojazen še nad verjetnim presežkom delavcev zaradi predvidenega ustanavljanja centrov javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki bi za združene zavode izvajali spremljajoče dejavnosti in poslovodske naloge.

Štrukelj je ponovno opozoril tudi, da ministrstvo v spremembah ZOFVI še vedno ni določilo izobrazbene stopnje, ki jo bodo učitelji potrebovali po bolonjski zasnovi visokošolskega študija. "Pričakujemo, da bo minister to vključil v zakon," je dejal.

Hribar pa pričakuje, da jih bo minister po pripravi konkretnega osnutka novel zakonov ponovno pozval k usklajevanju. "Seveda to tudi nameravamo," je zagotovil Zver.