Ljubljana – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je lansko leto zaključil z 994.800 evri prihodkov nad odhodki. Po besedah generalnega direktorja ZZZS Marjana Sušlja je bilo leto 2017 zahtevno, a so imeli 165 milijonov evrov več kot leto prej. To je omogočalo tudi višje odhodke, največ je šlo za skrajševanje čakalnih vrst.
Sušelj je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da so bili lanski prihodki višji predvsem zaradi več vplačanih prispevkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Gre za 131 milijonov evrov. Iz proračuna pa so skladno z novelo zakona o zdravniški službi prejeli 25,8 milijona za financiranja pripravništva in specializacij.
29,2 milijona evrov za skrajševanje čakalnih vrst
Višji prihodki so omogočili tudi višje odhodke. Dodaten denar je šel predvsem v skrajševanje čakalnih vrst, pa tudi za bolniške odsotnosti in draga bolnišnična zdravila.
Po Sušljevih navedbah so veliko napora vložili v enkratni dodatni program skrajševanja čakalnih vrst. Za ta namen je bilo lani porabljenih 29,2 milijona evrov, kar je štirikrat več kot leto prej. Opravljenih pa je bilo 4395 dodatnih operacij. Obseg storitev v programih, kjer so najdaljše čakalne dobe, se je povečal za deset odstotkov.
Kljub temu pa so izvajalci opravili le polovico dodatnega programa, kolikor so ga imeli na voljo, je povedala vodja področja za zdravstveno analitiko in ekonomiko Sladjana Jelisavčić. Kot je dodala, je bil program bolje realiziran na bolnišnični ravni kot na ambulantni. Pri tem sta kot ambulantni storitvi izjema pregleda z magnetno resonanco (MR) in računalniško tomografijo (CT). »To je verjetno odsev tega, da primanjkuje kadra, verjetno pa je možno stvari izboljšati tudi pri organizaciji,« je dejala.
Po njenih besedah je najbrž za letos v okviru enkratnega dodatnega programa, ki ga je vlada sprejela prejšnji teden, predviden odbitek, če izvajalec ne bo realiziral programa, za katerega je sporočil ministrstvu za zdravje, da ga bo lahko dodatno opravil.
Zaplet pri dodeljevanju programa MD Medicini
V okviru lanskega enkratnega dodatnega programa se je zapletlo pri dodeljevanju programa MD Medicini. Ta sicer ima odločbo za koncesijo za ortopedsko dejavnost, kar vključuje tako ambulantno kot bolnišnično dejavnost. Vendar pa ima v koncesijski pogodbi opredeljen program le za ambulantno dejavnost, ne pa bolnišnične. To je po nekaterih interpretacijah onemogočalo dodelitev ortopedskih operacij v okviru enkratnega dodatnega programa temu izvajalcu.
A kot je Jelisavčićeva danes opozorila na novinarski konferenci, se je vmes spremenil zakon o zdravstveni dejavnosti, ki določa način podeljevanja koncesij. Tako ZZZS zdaj z ministrstvom za zdravje razčiščuje, ali ima MD Medicina v skladu s spremembo zakona vse pravne podlage za sklenitev pogodbe za enkratni dodatni program, je pojasnila.













